1qay1qay:

Prav tako je treba vedeti, da sklenitev pogodbe na daljavo potrošniku ne daje več pravic, kot sicer sklenitev pogodbe na klasičen način (to je z obiskom v prodajalni).

Tako potrošnik ne more in ne sme prejetega blaga neovirano uporabljati ves čas do odstopa od pogodbe, saj tukaj ne gre za nakup na preizkušnjo, kjer bi bil preizkus blaga pogoj za ohranitev pogodbe v veljavi. Potrošnik tako sme opraviti ogled in preizkus prejetega blaga zgolj v obsegu, kot je to nujno potrebno za ugotovitev dejanskega stanja in kot je to običajno v prodajalnah.

Vsakršno »preizkušanje«, ki odstopa od navedenega, je mogoče šteti za uporabo blaga, kar pomeni, da potrošnik s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe.

V skladu z določili ZVPot ima potrošnik v primeru pogodbe, sklenjene na daljavo (kamor sodi tudi nakup preko spletne trgovine), pravico, da v 14 dneh od prevzema blaga sporoči prodajalcu, da odstopa od pogodbe, pri tem pa mu ni potrebno navajati razloga za svojo odločitev. Blago mora potrošnik nepoškodovano in v nespremenjeni količini vrniti podjetju v 30 dneh po sporočilu o odstopu od pogodbe na svoje stroške.

Prav tako se šteje za odstop od pogodbe, če potrošnik vrne prejeto blago v roku za odstop od pogodbe (14 dni) brez posebnega sporočila o odstopu. Če potrošnik odstopi od pogodbe, mu mora podjetje vrniti vsa opravljena plačila in sicer takoj, ko je to mogoče, najkasneje pa v 30 dneh po prejemu sporočila o odstopu od pogodbe.

......

Pravica do odstopa od pogodbe ne daje potrošniku nobene pravice več, pač pa samo možnost, da tudi po tem, ko že prejme blago, ponovno premisli svojo odločitev o nakupu in v primeru, da je bila ta odločitev prenagljena, spremeni svojo odločitev in odstopi od pogodbe, ne daje pa mu pravice uporabe blaga.

http://www.ti.gov.si/si/vprasanjainodgovori/pogostavprasanja/vsavprasanja/vprasanje_00207/

Za "mnenje" TIRS sicer ni nobene podlage v sodni praksi, zato vseeno svetujemo previdnost, je pa lepo videti, da TIRS vsaj enkrat napačno razlaga zakon v korist in ne v škodo ponudnikov, kot je to sicer pri njih običaj.

1qay1qay:

JK Group hvala za izčrpno pojasnilo in kvalificiran prispevek !

"Ni res, da Obligacijski zakonik vedno prevlada nad njimi"

A to pomeni da lahko s.p. vzame (brez nasilja, v prodajnih prostorih kupca/neplačnika med njegovim rednim delovnim časom) neplačane ( po preteku roka za plačilo in po večkratnem pismenem opominjanju) fizične izdelke nazaj, če ima na vseh prodajnih/dobavnih dokumentih napisano "blago je last prodajalca do popolnega plačila" ?

Drži. OZ sicer govori o posebnem pogodbenem določilu, vendar je po našem mnenju "pogodbo" tu potrebno razlagati široko, kot soglasje volj pogodbenih strank in ne kot pisen dokument. Torej bi tudi enostranska določitev, na katero je kupec pristal, morala zadostovati, bo pa zelo koristno, če bo to zapisano tudi v splošnih pogojih, ki so del pogodbe (pravnega razmerja) med strankama.

Proti tretjim osebam (npr. kupčevim kupcem) pa tak pridržek učinkuje le, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lastninske pravice, notarsko overjen. Če ti pogoji niso izpolnjeni, bo tretja oseba, ki ji je kupec stvar npr. prodal, postala lastnik stvari.

Vsaka spletna stran, ki nekaj ponuja, oglašuje, promovira ipd., mora imeti objavljene vsaj osnovne podatke, ki jih zahteva Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT). Ali temu rečemo splošni pogoji, pogoji poslovanja ali pa le "O nas", ni pomembno.

Če preko strani poteka prodaja, so obvezni še drugi elementi, ki jih zahtevata ZEPT in ZVPot, npr. informacije o pravici do odstopa od pogodbe (če gre za poslovanje s potrošniki), o stroških pakiranja in dostave, o načinih plačila, o možnostih poprave napak itd.

Obveznih je še nekaj stvari: informacija o piškotkih, soglasja za obdelavo osebnih podatkov (ker sta sicer zbiranje in obdelava osebnih podatkov uporabnikov lahko nezakonita), soglasja za neposredno trženje z e-pošto, SMSi ipd.

Potem pa so tu še stvari, ki niso obvezne, a jih bo vsak pameten (spletni) trgovec želel zapisati v splošne pogoje, kot npr. trenutek sklenitve pogodbe (in s tem vezanosti trgovca na objavljene pogoje, npr. na ceno), pravila glede komuniciranja na spletni strani, možnost blokade in izbrisa uporabnika v primeru kršitev, določila glede uporabe avtorskih gradiv na spletni strani itd. Če stran ponuja npr. naročnine, je treba urediti tudi to.

Splošni pogoji zavezujejo, če jih je uporabnik (ob registraciji, ob nakupu, ...) sprejel oziroma če je imel enostavno možnost, da se z njimi seznani. Zato tudi ni vseeno, kam in kako "porinemo" splošne pogoje. Ni res, da Obligacijski zakonik vedno prevlada nad njimi, se pa uporablja za vprašanja, ki v splošnih pogojih niso urejena. Je pa res, da bo nad določili splošnih pogojev pogosto lahko prevladal ZVPot, to pa v primerih, ko so splošni pogoji v nasprotju s kogentnimi (obveznimi) določbami ZVPot. Za razliko od Obligacijskega zakonika, katerega večina določb je dispozitivnih, kar pomeni, da stranke svoje razmerje lahko uredijo drugače, so določbe ZVPot večinoma kogentne, kar pomeni, da v splošnih pogojih določenih pravic za potrošnika ni dovoljeno urediti manj ugodno, kot to določa ZVPot (tako s pogodbo ali splošnimi pogoji npr. ni mogoče izključiti potrošnikove pravice do odstopa od pogodbe, neveljavna je njegova vnaprejšnja odpoved ugovorom in zahtevkov do prodajalca ipd.)

Toliko na kratko, mogoče enkrat naredimo en praktičen seminar na to temo posebej za člane IM :)

Kar pri celi zadevi lahko skrbi, je dejstvo, da je spletni portal dokaj aktivno in dosledno izvajal nadzor nad žaljivimi komentarji in da so bili tudi v spornem primeru odstranjeni takoj, ko je se je z njimi seznanil. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je ESČP v nasprotju s pravili EU "izumilo" nek nov koncept ponudnika, ki vsebine sicer ne generira, ima pa interes na tem, da jo generirajo tretje osebe.

S stališča ponudnikov storitev informacijske družbe odločitev ne pomeni nič dobrega.

Nekdo je zapisal, da je odločitev pravilna, ker je šlo žaljenje na spletu čez vse meje. Se globoko strinjamo, da taki izpadi ne smejo ostati nekaznovani, a v tem primeru je šlo za vprašanje odškodninske odgovornosti ponudnika. Sporočilo primera je jasno: onemogočite objavo vsebine, ki jo generirajo tretje osebe, ali pa sprejmite (finančne) posledice. Kar pa nekako ni skladno s sodobnimi spletnimi koncepti.

Urad ne razsoja in nima vloge posrednika v sporih med uporabniki.

To, da ne veljajo pravila ZVPot o pogodbah, sklenjenih na daljavo, NE pomeni, da veljajo druge določbe ZVPot in Obligacijskega zakonika, vključno s tistimi, ki določajo, da mora kupec blago, ki ima stvarno napako, zamenjati, popraviti, povrniti škodo itd. Ampak to za kupca ni tako enostavno kot 15 dnevni rok za odstop od pogodbe pri pogodbah na daljavo, kjer lahko od pogodbe odstopi BREZ razloga.

Za prehranska dopolnila in pasjo hrano težko rečemo na pamet. Domnevamo, da je mišljena hrana za ljudi, ne pa npr. živalska krma. Vprašanje za TIRS, kako razlagajo to določbo.

Matjaž:

Po mojih izkušnjah je pošiljanje hrane (potice) po pošti ena sama muka. Če imaš zraven še kako čokolado in podobne sestavine občutljive na temperaturo si pa sploh v riti;) Kaj ostane od čoko keksov pri 30 v senci in 60 v kombiju si lahko samo predstavljaš:)

Kar se tiče pakiranja in deklaracij...poglej v trgovini kake "domače piškote" pa ti bo hitro jasno kaj potrebuješ.

Pri reklamaciji/vračilu lahko zahtevaš, da je embalaža nespremenjena, torej tudi količina. Seveda, če ke piškot pokvarjen (npr žaltav), ga mora kupec prej probat. Vsekakor ima kupec pravico v zakonskem roku pošiljko zavrnit oz reklamirat.

Določbe Zakona o varstvu potrošnikov o pogodbah, sklenjenih na daljavo (vključno z pravico potrošnika do vračila, no questions asked) se za prodajo hrane in pijače, ki sta namenjeni vsakodnevni porabi (in recimo, da piškoti niso ne vemo kako specialen, izreden in le občasen nakup, pač pa precej vsakdanja zadeva) ne uporabljajo. Logika je očitna in je bila kot kaže jasna tudi našemu veleumnemu zakonodajalcu.

To bi bilo res v primeru stečaja. Neprijava terjatev v prisilni poravnavi pa pomeni samo to, da tak upnik ne more glasovati o predlogu prisilne poravnave in da potrjena prisilna poravnava (če je potrjena) velja tudi za njegove neprijavljene terjatve. Nikakor pa to ne pomeni, da terjatev ugasne, kot je to v primeru neprijave v stečajnem postopku.

Sicer pa, morda komu pride prav:

- Prijava terjatev v stečajnem postopku

- Prijava terjatev v postopku prisilne poravnave

Če je lastnik pretakal denar, mu "počite" kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, v postopku pa prijavite premoženjskopravni zahtevek. Glede prisilke pa velja, kar so zapisali predhodniki, s tem, da je odvisno, kako daleč ste pripeljali izvršilni postopek do trenutka, ko se je začel postopek PP.

1qay1qay:

zanimivo : http://cookieguard.eu/

če bo JK tole odobril ga bomo reizkusili

Hvala za kompliment :) Žal nimamo moči, da bi nekaj odobrili ali zavrnili, lahko pa povemo mnenje.

Kot vidimo, gre za tehnično rešitev, kako izvesti pridobitev soglasja in kako uporabnika informirati o piškotkih in njihovih namenih in delovanju. Ne vidimo ovir, da se zadeva ne bi izvedla na tak način. Seveda pa to ne rešuje dileme, kateri piškotki so taki, da je dovolj domnevno soglasje, pri katerih pa mora biti izrecno, kot tudi ne vprašanja, kako sestaviti opis piškotka, da bo uporabniku dovolj razumljiv.