Tega se je za bati, čeprav Smernice seveda niso formalni pravni vir, se pravi, da se lahko uporabljajo kot argument (tako kot nek strokovni članek na primer), še vedno pa mora sodišče odločati na podlagi zakona. Ki je - kajpada - nejasen.

Žal težko pričakovane Smernice ne dajejo jasnih odgovorov, poleg tega pa je v njih po našem mnenju tudi nekaj neutemeljeno strogih stališč (npr. apriori stališče, da se s cookiji zbirajo osebni podatki; opredelitev Google Analytics cookija kot 3rd party cookie ipd.). Pač v skladu z že znanimi stališči, da je uporabnik nebogljena ovčica, ki jo je treba zaščiti pred podjetniškimi volkovi. Dobro je, da gre zgolj za smernice; glavno besedo bodo v primeru sporov imeli sodniki (ki pa seveda o cookijih in internetu nimajo najmanjšega pojma :)).

Drži, poleg tega pa je pomembno, da je to dobro opredeljeno tudi v splošnih pogojih (pravnih obvestilih) - obstaja razlika med ponudbo in t.i. povabilom k oddaji ponudbe. Primer je živ dokaz, da splošni pogoji niso sami sebi namen in da copy/paste od konkurence ni najboljša možna ideja.

Kreatorij d.o.o.

chop1:

Živjo nikjer še nism zasledil, kar bom vprašal? :) Torej prvo me zanima kako in kdo in kje ti spiše splošne pogoje (ZVPot-UPB2) ali folk to kar copy-paste med sabo pa vsak mal obrne in prilagodi? Drugo, a jst lahko furam in oglašujem zdej moj nek namišljen brand oziroma spletno stran npr bodisuha.si in pol kao moja trgovina se imenuje BODI SUHA in to je moj brand ki ga oglašujem, čeprav dejansko nima veze za pravim imenom mojega s.p-ja? Ali moram nujno odpret še en kao poslovni paypal za 2-5 nakupov namesec preko paypala, a lahko še vedno furam na privat pa si delam prenakazila, ali je problem pri samem računu? Hvala!

ZVPot je eden od zakonov, ki urejajo spletno poslovanje, čeprav je večina zmotno prepričana, da je edini (+ trenutno veljavna verzija ni več UPB2, pač pa NPB5 - tako to gre v tej državi.)

Poleg ZVPot je treba upoštevati vsaj še Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami in po novem tudi novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) - piškotki, cookies.

Vsebina splošnih pogojev (ali nekega drugega besedila, ne glede na poimenovanje) je v določeni meri strogo določena: obvezni podatki o ponudniku, o sestavi prodajnih cen, o pravici do odstopa od pogodbe itd. - zadaj stojijo različne inšpekcije (predvsem TIRS), ki te lahko oglobijo, če kakšna obvezna informacija ni objavljena.

Razen obveznih podatkov vsebina splošnih pogojev ni predpisana in je lahko na spletni strani sploh ni. (Glede na splošno razširjeni copy/paste princip bi bilo pogosto bolje, da je ne bi bilo.) Smisel splošnih pogojev je, da se z njimi ponudnik zaščiti, kolikor mu zakonodaja to omogoča, npr. definira primere, v katerih odstop od pogodbe ni mogoč, s tem da konkretizira zakonsko določbo "blago, ki zaradi svoje narave ni primerno za vračilo", in podobno.

V navedenem primeru je BODI SUHA trgovski ali storitveni znak (ni (še) registrirana blagovna znamka). Znak, ki si ga nekdo izbere za označevanje blaga ali storitev, je lahko brez vsakršne povezave s firmo (imenom poslovnega subjekta). Pomembno je, da se z uporabo takega znaka v gospodarskem prometu ne posega v pravice tretjih oseb, npr. v njihovo enako ali zavajajoče podobno blagovno ali storitveno znamko.

Nadzorstvena pritožba / urgenca / poizvedba o teku postopka / ... lahko pospešijo odločanje v zadevi. Sodniki morajo sicer zadeve reševati po vrstnem redu, kot jih prejmejo v obravnavo, vendar pa izvedba tega načela ni 100-odstotna (pri stotinah ali tisočih zadev, ki jih obravnava posamezen sodnik, bi bilo to tudi težko dosledno zagotoviti). Sodniki so na nek način podobni dolžnikom: upnik, ki ne "teži", svoje terjatve ne bo dobil poplačane oziroma bo prišel na vrsto zadnji. Povprečen sodnik bo zato zadevo, v kateri mu stranka (oziroma na njeno pobudo predsednik sodišča) teži, obravnaval prednostno. Ne glede na to, da mu nadzorstvena pritožba povzroči dodatno izgubo časa, ker mora nanjo odgovoriti in dati poročilo, kaj se v zadevi dogaja.

To bi bilo "človeško", četudi v nasprotju z novim zakonom, ki v 1. odstavku 157. člena jasno določa opt-in, za povrh pa še ne kakršenkoli opt-in, pač pa informiran opt-in, torej soglasje po predhodni možnosti seznanitve z nameni obdelave podatkov, ki se zbirajo s pomočjo cookija. Torej povsem enako kot za osebne podatke, čeprav podatki, kise zbirajo s pomočjo cookija, praviloma niso osebni podatki.

Ja, smo videli. Komaj čakamo :)

Žal besedilo zakona ne daje upanja, da bo šlo tako na easy, kot v UK. Zakon zahteva izrecno predhodno soglasje, enako kot za obdelavo osebnih podatkov. Predvidena sicer je možnost, da se zadeva uredi na stopnji brskalnika, a je besedilo preveč nejasno, da bi si z njim lahko pomagali.

Veliko je odvisno od stališč/smernic Informacijskega pooblaščenca, kjer pa glede na dosedanja za gospodarske subjekte dokaj trda stališča tudi nismo pretirani optimisti.

ZOO v Budimpešti! Kar za en cel dan, sploh zdaj, ko se prej zmrači.