S.p. v vsakem primeru odgovarja tudi z vsem svojim zasebnim premoženjem (poimenovanje "podjetje" je dejansko napačno, ker gre za fizično osebo, ki je zgolj registrirana za opravljanje dejavnosti; z registracijo ne nastane nova oseba, za razliko od ustanovitve družbe). Če ne gre za bagatelen znesek, se najbrž splača narediti poizvedbe o premoženju dolžnika in se potem odločiti. Taka poizvedba se lahko tudi kdaj kasneje (npr. čez leto, dve, ...) ponovi - enostavno copy/paste.

Izvršbe so dejansko loterija, ker navadno ne vemo, katero premoženje ima dolžnik, je pa dobro vedeti par stvari:

- če dolžnik nima danes, bo morda imel jutri; ko dobimo pravnomočen sklep o izvršbi, je časa 10 let; vsako upnikovo dejanje, ki meri na izvršbo, ta rok pretrga in začne teči znova; z minimalno upnikovo aktivnostjo se dolžnik do smrti ne reši; za dolgove odgovarjajo tudi dediči, a le do višine podedovanega premoženja;

- sodišče povrne stroške po odvetniški tarifi, ki je pri nižjih zneskih taka, da se odvetniki z upnikom raje zmenijo izven tarife (to možnost jim zakon daje); torej je upnik kljub uspešni izvršbi v minusu, kar se tiče stroškov. Nauk: nizkih zneskov se ne splača izterjevati preko odvetnika ali pa celo sploh ne. Tudi če upnik nastopa sam, bo lahko šlo nekaj ur pisanja, mediacij, narokov, pritožb. Te ure so verjetno vredne več kot 100 ali 200 €. Taktika pri nizkih zneskih je lahko, da se vloži predlog za izvršbo - če "gre skozi", je OK; če dolžnik ugovarja, se naredi umik in zadeva ustavi;

- s pravnomočnim sklepom o izvršbi ali tudi brez njega, vendar preko odvetnika, je mogoče narediti poizvedbe o dolžnikovem premoženju. Ne o tistem, ki je v tujini, ne o tistem, ki je "napisano" na ženo, pa vendarle: nepremičnine, vozila, plovila, nematerializirani vrednostni papirji, življenjska zavarovanja, plače, pokojnine, nadomestila, deleži v gospodarskih družbah in drugih pravnih osebah;

- noben odvetnik in nobena agencija ne dela čudežev - če dolžnik nima ali "nima" nič, potem bo izvršba bolj uboga. Če gre podjetje v stečaj - ja, lahko tožimo poslovodstvo, ampak to je bolj teorija kot praksa;

- primer stroškov pri izvršbi na podlagi fakture na sredstva na TRR: vlaganje in vodenje postopka do sodne faze (to je do pripravljalne vloge, s katero upnik odgovori na morebitni ugovor dolžnika) - 60 + DDV, sodna taksa - 36, morebitne poizvedbe o premoženju dolžnika - 50 + DDV. Če je izvršba uspešna, ostanejo sodno priznani stroški upniku. Z malo sreče je lahko celo v plusu.

Kar precej pohval smo slišali na račun www.honire.com, ki se ukvarjajo prav z mobilnimi marketing (SMS) rešitvami. Nismo pa sami pa preskusili, tako da govorimo iz druge roke.

Na hitro in na pamet (za nič $ :)): če se plačuje nadomestilo za knjižnično izposojo, je zadeva vsaj v RS legalna. Po našem mnenju neki TOU založnika (ki ponavadi prepovedujejo preprodajo, izposojo, javno prikazovanje in sploh karkoli) pač ne morejo biti nad določbami našega ZASP. Je pa res, da te kljub temu lahko kdaj ob pristanku na JFK prijazni agenti FBI povabijo na razgovor ali še kaj več - Američani so absolutno ubrisani, kar se tiče zaščite pravic intelektualne lastnine njihovih podjetij. Če se torej mislite resno lotiti zadeve, priporočamo resno pravno analizo in podporo.

Še to: za začetek bi bilo treba preveriti, ali naša zakonodaja e-book izenačuje s knjigo glede knjižničnega nadomestila.

250 € je strošek za prvih 10 let za tri razrede blaga ali storitev. Seznam razredov in kaj točno vanje sodi, je naveden v Nicejski klasifikaciji.

Smiselno je tako pogodbo (ali vsaj predpogodbo, ki pa ima vse bistvene sestavine pogodbe, torej predmet in ceno) podpisati prej, ne potem. Ko ljudje "zagledajo" denar, se lahko marsikaj, ker je bilo prej "dogovorjeno", izkaže za odprto ali sporno. Vi pa ne smete priti v položaj, ko bi bili na eni strani zavezani naročniku in bi že tekel rok za izvedbo, na drugi strani pa bi se šele dogovarjali o podrobnostih in pogojih izvedbe podizvajalčevih storitev.

Kako ga vključiti v ponudbo, je stvar tehnike - najverjetneje njegova vključitev ne vpliva posebej na opis ponujene storitve in na ceno, bo pa naveden pri referencah. Če je naročnik resen, bo zahteval pogodbo (pri večjih razpisih je vzorec pogodbe ali vsaj izjava/zaveza podizvajalca časih kar del razpisne dokumentacije).

S stališča vaše pravne varnosti pa je seveda nujno, da s podizvajalcem sklenete pogodbo, s katero ga zavežete, da bo obveznosti, ki bodo nastale v primeru zmage na razpisu, vestno, profesionalno in v rokih izpolnil, ter sankcije (obvezno pogodbena kazen!), če jih ne bi. Na vašem mestu bi prej preverili tudi bonitete podizvajalca.

perunpro:

Kot ponavadi, JK Group je zadel bistveno. Avtorske pravice se pri takih tipih pododbe ne prenesejo avtomaticno nate (kot recimo kadar je programer redno zaposlen), tako da pazljivo.

Bi pa rad videl komentar glede dostopa osebnih podatkov - kolikor mi je poznana zadeva, je to stvar ki se jo otepa tako EU kot nasa Informacijska pooblascenka - namrec o zunanjem sodelovanju v firmi, ki obdeluje podatke (sem spada tudi avtomaticni backup) za upravljavca osebnih podatkov v primeru, ko ta prva firma zaposli nekoga pogodbeno/studenta/preko avtorske ali podjemne.

Ne vemo sicer, kaj točno ste mislili z "otepanjem", ampak kolikor so nam znana (resda neobvezna!?) mnenja IP, tukaj ne pozna "odpustkov". Za ilustracijo, kako strogo IP razume varovanje osebnih podatkov v digitalnih okoljih, priporočamo točko 2 tegale mnenja.

Sicer malo ugibamo, ker ne poznamo detajlov, ampak first and foremost bi morali poskrbeti za prenos avtorskih pravic na kodi, ki jo bo programer ustvaril po vašem naročilu. Poleg tega pa tudi urediti vprašanje, kako je z nadgradnjami - samoumevno je, da si boste izgovorili to pravico, bolj pomembno je, kaj se zgodi, če programer noče/ne more izvesti nadgradenj; njegova dolžnost dokumentiranja in dolžnost uvajanja novega programerja, najbolje podprta s pogodbeno kaznijo za primer kršitve.

Če bo imel programer dostop do osebnih podatkov, je potrebno v pogodbo dodati tudi člene glede pogodbene obdelave po ZVOP-1. Brez tega bi bilo omogočanje dostopa do podatkov nezakonito.

Glede na ločene zneske predvidevamo, da je bila posredi banka (te so sposobne "sprudiciarti" tudi po 5 hkratnih nakazil, 2 je zmerno :)). Sodišče vedno potrebuje nekaj časa, da dogodek zabeleži v sistem, pogoj pa je, da prejme obvestilo banke, da je bil sklep izvršen.