• pravo vprašanje je, koliko časa jih smete hraniti - načelno le tako dolgo, dokler ni dosežen namen, za katerega so bili zbrani. Če gre za prijavo na e-novice (in ste od uporabnika na pravilen način pridobili osebno privolitev za obdelavo OP), potem lahko e-naslov hranite do preklica oz. dokler se ne odločite, da mailov ne boste več pošiljali. Nihče pa vam v tem primeru ne zapoveduje, da tak podatek moratehraniti določen čas. Prav tako ne vidimo potrebe po printanju ali "peki" na CD - zadostuje dejstvo, da je podatek v bazi.


• podatek o (ne)zaposlitvi ni občutljiv oseben podatek, zato glede njega ni posebnosti. Ali ste narobe razumeli, ali pa IP ne pozna zakonodaje.


• če imate manj kot 50 zaposlenih in če so izpolnjeni še nekateri dodatni pogoji, vam katalogov zbirk osebnih podatkov ni potrebno vpisovati v register.

Tako bo v redu (govorimo z nekaj rezerve, ker pač ne poznamo celotne pogodbe in vseh okoliščin posla).

anze1234:

pa še nekaj; kaj konkretno v praksi pomeni, če dam naročniku pravico do distribuiranja in dajanja v najem in pa dajanja na voljo javnosti?

Da lahko primerke avtorskega dela distribuira (prodaja) in posoja ter da lahko delo objavi v spletu.

@komac: tak izgovor ne bo zalegel. Nekaj drugega bi bilo, če bi vi pridobili (s pogodbo) pravico do objave slik, ki pa bi jih vaš sopogodbenik avtorju "ukradel". Ampak tu ne gre za tak primer. Tu bi uporabili slike, glede katerih se avtor oziroma nosilec avtorskih pravic (portal) vnaprej ni odpovedal. Ali bi vas "šli preganjati", je drugo vprašanje.

@ed: pravi primer bi se na koncu glasil "... jaz pa ga kupim od Darkota". Sem postal lastnik? Da, vendar samo, če sem zanj plačal, če nisem vedel, da je ukraden in če Darko prodajo koles opravlja kot svojo dejavnost (64. člen Stvarnopravnega zakonika).

Če ne piše, da ni dovoljeno, še ne pomeni, da je dovoljeno. Odpoved avtorskim pravicam mora biti vedno izrecna ali vsak konkludentna (=nebesedna, a vendar nedvoumna).

Ja, seveda, d.o.o. ni namenjen sistematičnemu nategovanju upnikov (čeprav se glede na dogodke zadnjih let morda zdi drugače).

Možnost spregleda pravne osebnosti pa je zelo omejena in ne vemo za noben primer, ko bi do njega že dejansko prišlo. Še največja nevarnost za družbenika je izbris iz registra brez likvidacije (osebna odgovornost še eno leto po izbrisu), do katere pa tudi ne pride, če je družbenik vsaj malo previden.

Če smemo ... pri dilemi d.o.o. ali s.p. ni kaj razmišljati - prava izbira je d.o.o.

Osebna odgovornost s.p. ni samo odgovornost do upnikov v klasičnem smislu, pač pa tudi produktna odgovornost (garancije oziroma jamstvo za kvaliteto storitev), odškodninska odgovornost), odškodninska odgovornost do delavcev (ki se npr. pri delu ali na službeni poti lahko poškodujejo, so žrtve nadlegovanja s strani sodelavcev ipd.), pa še kaj se najde - tveganj, ki jih nosi poslovni subjekt, je malo morje. Da ne govorimo o državi in njenih bizarnih zahtevah in posledično prekrškovnih sankcijah (kazni, ki se lahko izreče odgovorni osebi d.o.o., so praviloma nekajkrat nižje od kazni, ki se lahko izrečejo s.p.-ju).

In kaj s.p. dobi v zameno za tveganje, ki ga nosi? Nič takega, da bi bilo vredno sprejeti tveganje.

Pri večini podjetnikov začetnikov je problem tistih 7.500 EUR osnovnega kapitala za d.o.o. Ampak ta denar je lahko tudi izposojen in že dan po ustanovitvi vrnjen ali pa - če gre za lastna sredstva - takoj porabljen za plače, material itd. To nikakor ni stran vrženih 7.500 EUR, kot si mnogi predstavljajo.

Sledi odštevanje 8 dni. Samo kaj, ko klinci na COVL ne vpisujejo vsega ažurno. Ugovor lahko pride, v sistemu ga pa še par dni ne bo.

Mi smo imeli pred kratkim tole:

VL predlog za izvršbo 4.11.2010

Ročna obdelava predloga 5.11.2010

Sklep o izvršbi 4.12.2010

Še vedno poizvedujemo (neuspešno, ker nas ignorirajo), kaj hudiča so delali na roke, in predvsem, zakaj tako dolgo. (Izdaja sklepa je sicer avtomatična.)

Pri "profesionalcih" je edino zdravilo avans, sploh če gre za prvi posel. Če zdaj ne moreš plačati 50%, potem verjetno ne boš plačal niti, ko bo posel končan. Sploh pri dejavnosti, kot je IT ali pravno svetovanje, kjer (za razliko od kakega gradbeništva) za pridobitev denarnih sredstev načelno ni potrebno, da se investicija "obrne".

Ko upnik pridobi pravnomočen sklep o izvršbi (navadno zato, ker dolžnik v 8 dneh ne ugovarja ali ker je ugovor preveč amaterski ali ker ne plača takse za ugovor), ima pravico od upravljavcev podatkov pridobiti podatke o dolžnikovem premoženju: od MNZ podatke o vozilih in plovilih, od KDD podatke o nematerializiranih vrednostnih papirjih, od okrajnih sodišč podatke o nepremičninah, od sodnega registra podatke o poslovnih deležih v drugih gospodarskih družbah. (MNZ po naših izkušnjah včasih daje podatke celo brez pravnomočnega sklepa o izvršbi.)

Težava je, ker se pri "profesionalnih dolžnikih" praviloma izkaže, da nimajo nič od naštetega (prostori najeti, avto in oprema na leasing, ...) in je upnik v dilemi, ali se od svojega denarja poslovi ali pa tvega in založi predujem za izvršitelja, da gre ta k dolžniku in pogleda, če ima kaj premičnega premoženja (včasih se potem najde kak star računalnik in dve socialistični omari). Odločitev upnika je odvisna od višine dolgovanega zneska, od informacij, ki jih ima o dolžniku in od osebne naklonjenosti tveganjem.