Predpostavljamo, da je logotip - poleg tega, da gre za avtorsko delo (glede uporabe katerega je bilo na tem forumu že ogromno povedanega) - registriran tudi kot blagovna oziroma storitvena znamka. Zakon o industrijski lastnini prepoveduje uporabo tuje blagovne znamke "v gospodarskem prometu". Kot enega od primerov uporabe znamke v gospodarskem prometu zakon navaja tudi uporabo v oglaševanju.

Glede na navedeno je torej ključno vprašanje, kakšna je vsebina na tvoji strani. Če gre npr. za neko poljudno pisanje o nogometnih klubih, potem zgolj s stališča prava znamk logotip verjetno lahko objaviš. Če ti seveda avtor oziroma imetnik avtorskih pravic na logotipu kot avtorskem delu (klub) to dovoli - o tem praviloma govorijo pogoji uporabe.

Če pa preko strani nekaj prodajaš, potem verjetno drži, da gre za uporabo znamke "v gospodarskem prometu" in to pomeni kršitev tudi že s stališča prava znamk. In če prodajaš samo reklame (AdSense)? Težko vprašanje; po našem mnenju je v takem primeru treba presojati, ali uporaba logotipa bistveno pripomore k (večji) prodaji oglasnega prostora. Čisto mogoče, da ne, ker logotip sam po sebi (ugibamo) ne vpliva bistveno na obiskanost strani.

Dejan:

Vodenje poslovnega računa lahko odpreš pri A-Banki kjer za mala podjetja vodenje stane 5€ za večja pa 10€.

Abanka ima menda celo neko akcijo za poslovne račune, prvo leto ali nekaj takega brez stroškov. Preverite.

Ne bi radi težili s pravnimi nebulozami, toliko bolj, ker se sami globoko nestrinjamo z rigidno ureditvijo tega področja, ampak ... Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v 6. členu zahteva ugotavljanje identitete naročnika oglasa. Sklepamo, da to zaenkrat opuščate(?), ker je point spletnega mesta ravno v tem, da lahko vsakdo hitro in brez ovir objavi oglas ali se nanj odzove. Mogoče bi se lahko sklicevali na to, da ne gre za "naročnike", ker je objava (zaenkrat) brezplačna, ampak don't count on it, če potrka inšpekcija. Zgolj v razmislek ...

Drugače pa thumbs-up za idejo in za preprosto a učinkovito izvedbo!

Frorchy:

Če prav razumem je do dost resno kršenje uporabnikovih pravc?

Ja, dost resno :)

Trgovanje z e-maili je pri nas no-go, razen, če bi uporabniki izrecno pristali na kaj takšnega. Pa še v tem primeru bi se moralo vnaprej vedeti, kdo je bodoči (ali vsaj potencialni) kupec. Za uporabnika je namreč bistveno vprašanje, KDO (lahko) kupi njegove osebne podatke. Če jih lahko kupi kdorkoli, potem privolitve najbrž ne bo dal (naj je ne bi dal; v praksi jih bo 9 od 10 tako privolitev dalo; ni pa rečeno, da bo vedno tako).

@perunpro: točno tako, design (slika, logo, CGP) ni računalniški program in zanj omenjena pravila ne veljajo. Se pa res lahko pojavi dilema pri kakšnih drugih stvareh, ali gre za računalniški program ali ne. Malo je nenavadna ta naša ureditev, po kateri se dejansko varuje koda, torej tekst, tak kot npr. tekst romana, kolumne, drame, ne pa zunanji izraz (funkcionalnost) te kode.

@jure Damjan: čeprav jim zakon daje to pravico, je ogromno avtorjev, ki ne vztrajajo na navedbi avtorstva na svojih delih (sploh če dobijo dober honorar). Pravzaprav bi internet oz. spletne strani verjetno izpadle še kar bizarno, če bi bil na vsakem delu, ki sestavlja neko spletno stran, naveden avtor. Vsaj dokler se ne bi uporabniki navadili.

andraz3d:

nasa praksa glede source kode je taka, da ce poskusa to vedno izrecno definirat v pogodbi, ali source koda pripada narocniku ali ne. JK Group, zdej, kaj pa ce ne eno in ne drugo ni definirano? To je pomojem kr problem resit.

Delen odgovor daje ZASP v 112 členu, in sicer v primeru, da gre za naročen računalniški program (ZASP uporablja termin "program", kar pa je treba razlagati široko).

V tem primeru ob odsotnosti pogodbene opredelitve velja, da so materialne avtorske pravice na tem programu izključno in neomejeno prenesene na naročnika!!! To vključuje tudi pravico predelave programa, ta pa posledično vključuje tudi pravico do izročitve/razkritja izvorne kode, saj je brez nje pravica do predelave onemogočena. V skrajnem primeru je pravica do izvorne kode sodno iztožljiva.

Po naših opažanjih se večina programerjev tega ne zaveda in zato seveda ne sklepa pogodb, s katerimi bi bila ta zakonska domneva izpodbita. Se zanašajo na to, da je koda pri njih in da jo naročniku izročijo samo, če plača ekstra ali pa sploh ne - wrong!

Drugače je pri nenaročenih (serijskih) programih - tam je pravica do (dostopa do) izvorne kode izredno omejena.

Če koga slučajno zanimajo detajli, si lahko prebere zanimiv članek na to temo z naslovom Izvorna koda pri naročenem računalniškem programu.

ZASP izrecno govori o delovnem razmerju in o "delojemalcu", zato po našem mnenju pravil o avtorskih delih, ki nastanejo v delovnem razmerju, ni mogoče raztegovati na druga razmerja, ki prav tako pomenijo neko obliko angažiranja/najemanja delovne sile oz. storitev, nimajo pa elementov delovnega razmerja.

Glede "pogodbe o delu", ki jo omenja perunpro, le pojasnilo, da je strogo pravno gledano pogodba o delu sinonim za podjemno pogodbo (člen 619 in naslednji obligacijskega zakonika), na podlagi katere ne nastane delovno razmerje; v pogovornem jeziku pa se pogodba o delu pogosto ali praviloma uporablja kot sinonim za pogodbo o zaposlitvi (Zakon o delovnih razmerjih), ki je podlaga za nastanek delovnega razmerja.

Perunpro, zelo tehtna pripomba, namreč to, da se lahko vsako razmerje tretira kot delovno razmerje (če obstajajo elementi delovnega razmerja), ne glede na vrsto sklenjene pogodbe. In ob vseh negativnih posledicah, ki jih to ima za delodajalca, je lahko vsaj ena pozitivna: avtomatična pridobitev materialnih avtorskih pravic.

@perunpro: če je bilo z "imam obcutek da so jim dajali kar klasicne pogodbe o zaposlitvi" slučajno mišljeno, da potem avtor "izgubi" moralne avtorske pravice (predvsem pravico do navedbe avtorstva), je treba povedati, da tudi pri avtorskem delu, ki nastane v delovnem razmerju, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Prenesejo se le materialne pravice, pri katerih pa je prenos avtomatičen in delodajalcu z delavcem ni potrebno skleniti nobene posebne pogodbe (o prenosu avtorskih pravic).

Problem se lahko pojavi pri razmerjih, ki so podobna delovnemu razmerju (pogodba o delu, mandatna pogodba, študentsko delo, ...), pri katerih si marsikateri "delodajalec" živi v zmotnem prepričanju o avtomatskem prenosu materialnih avtorskih pravic; navadno z argumentom "saj ga plačujem". Pač še ena od preživetih okostenelih določb naše zakonodaje, ki z realnostjo nima veliko zveze, a zaenkrat ostaja.

Luksor:

Se pravi bi moralo v tem delu pogodbe (spodaj) pisati da avtor prenaša na naročnika VSE materialne pravice??

1. Avtor obdrži na delu moralne avtorske pravice, prenese pa na naročnika materialne avtorske pravice, kot sledi:


2. vrsta pravice oz. dogovorjena oblika izkoriščanja:


3. obseg prenesenih pravic:


4. ali se prenaša tudi pravica predelave:


5. časovne omejitve:


6. teritorialne omejitve:


7. ali je prenos ekskluziven ali neekskluziven:


8. ali naročnik lahko pridobljene pravice prenaša naprej:


9. drugo:

Polni prenos bi glede na način sestave citirane pogodbe (ki morda ni najbolj posrečena) bil brez časovnih in teritorialnih omejitev (se pravi za ves čas trajanja avtorske pravice in za ves svet), ekskluziven (pomeni, da avtor prenesenih pravic ne more prenesti še na druge osebe, niti jih ne more izkoriščati/uporabljati sam) ter s pravico pridobitelja/naročnika, da prenesene pravice prenese naprej.

Glede vrste pravic, ki se prenašajo, je iz previdnosti najbolje našteti kar vse pravice iz členov 23 do 37 ZASP, pri tem pa posebej napisati nekaj v stilu "vključno s shranitvijo v elektronski obliki, pravico do tonskega in vizualnega snemanja in pravico uvoza" (ZASP namreč določa tudi tole: "Pri prenosu pravice reproduciranja dela (23. člen) se neprenese tudi pravica do njegove shranitve v elektronski obliki in pravica do njegovega tonskega ali vizualnega snemanja, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.").

Poleg vsega, kar je že bilo povedano, se nam zdi zelo pomembno opozoriti na določbe 75. člena ZASP, posebej na drugi odstavek, ki povedano preprosto pomeni tole: če ste se z oblikovalcem dogovorili za npr. design spletne strani in z njim niste sklenili pogodbe, ki bi podrobneje specificirala obseg prenosa materialnih avtorskih pravic, potem pozabite na to, da bi njegovo delo uporabili kakorkoli drugače kot za spletno stran. Tudi na predelave pozabite (razen če se avtor naknadno z njo strinja).

Zato bo previden naročnik skušal skleniti pogodbo za čim širši prenos pravic. Teoretično to pomeni tudi višji avtorski honorar, praktično pa ne, saj so avtorji navadno postavljeni v položaj vzemi ali pusti (in bo namesto tebe naredil nekdo drug). Tudi zato pogodbe iz papirnic mogoče niso ravno vrhunska ideja. Razen za kakšne res osnovne zadeve.