V nobenem primeru se ni obvezno zaposliti v svojem d.o.o.! D.o.o. lahko obstaja brez zaposlenih in ne da bi imel(i) družbenik(i) kakšno formalno izobrazbo.

Vprašanje je, kdaj se je kot družbenik obvezno zavarovati. Glede tega ZPIZ-1 v 2. odstavku 15. člena določa tole: Obvezno se zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Torej morajo biti izpolnjeni trije pogoji: si družbenik, si direktor, nisi (že) zavarovan na drugi podlagi (delavec, kmet, s.p., ...). Ker dijaki niso pokojninsko in invalidsko zavarovani, menimo, da v konkretnem primeru obstaja dolžnost zavarovanja po tem členu.

Seveda se da temu elegantno izogniti na način, da se za direktorja imenuje nekega nedružbenika; najbolje koga od domačih, ki mu zaupamo. Če ga začne "biksat", ga lahko kadarkoli razrešimo in imenujemo novega direktorja.

S.p. toplo odsvetujemo iz enega zelo pomembnega razloga: osebna odgovornost za obveznosti, z vsem svojim premoženjem! Tega ne odtehta par EUR prihranka pri bančnih in računovodskih storitvah (po našem vedenju kakšne razlike tu sicer sploh ni). Če gre za kolikor toliko resen posel, se tudi davčne ugodnosti s.p.-jevstva hitro izničijo.

Poslovni odnosi so preveč nepredvidljivi, da bi se človek igral. Ni treba biti noben "bad guy"; malo smole, par neplačnikov, propadel projekt, ..., pa imamo lahko doma rubežnika.

Teoretično je s.p. vreden večjega zaupanja na trgu, ker "nosi glavo naprodaj" in naj bi torej bolj pazil na izpolnjevanje svojih obveznosti; resnična percepcija v Sloveniji pa je ta, da je s.p. nekdo, ki ni uspel zbrati 7.500 EUR ustanovnega kapitala.

@GVNPublic123: Po poplačilu vseh obveznosti do upnikov se kapital in sploh vse preostalo premoženje družbe razdeli med družbenike.

Ker smo bili nekako pozvani, podajamo par pojasnil:

• zavrnitev računa ne preprečuje izvršbe;




• izvršbo preprečuje ugovor zoper sklep o izvršbi (upnik vloži predlog za izvršbo; sodišče izda sklep o izvršbi in ga vroči dolžniku; dolžnik mora v 8 dneh vložiti obrazložen(!) ugovor, v katerem navede dejstva in dokaze, zaradi katerih meni, da upnik ni upravičen do plačila); ta ugovor je vsebinsko lahko zelo podoben zavrnitvi računa. Nujno pa je treba predlagati dokaze (pogodba, maili, tudi priče(!), če določenih dejstev ni mogoče dokazati drugače)




• če dolžnik zoper sklep o izvršbi ne ugovarja ali če ugovor ne vsebuje dejstev in dokazov, postane sklep o izvršbi pravnomočen in izvršba se lahko začne. Tipičen primer: banka po nalogu sodišča seže na dolžnikov TRR in zarubi ter upniku nakaže sredstva v višini iz sklepa o izvršbi.




• v konkretnem primeru gre očitno za to, da naročnik ni dobil tistega, kar je bilo dogovorjeno (če rahlo zanemarimo dejstvo, da morda sploh ni najbolj jasno, kaj točno je bilo dogovorjeno - problem, proti kateremu se v zvezi s sklepanjem pogodb vsakodnevno "borimo"). Če gremo strogo po črki zakona, mora v takem primeru naročnik izvajalcu reklamirati izdelek in mu dati primeren dodatni rok, da napake odpravi oziroma da zagotovi tisto, k čemur se je s pogodbo zavezal. Če ta to stori, mu mora plačati dogovorjeno ceno, lahko pa zahteva odškodnino za nastalo škodo (izmišljen primer: zaradi odloženega starta projekta je prišlo do izgube nekaterih oglaševalcev in s tem do konkretno dokazljive škode). Če izvajalec izdelka ne dopolni, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva odškodnino (dokazati mora škodo). Naročniku ni treba dati izvajalcu dodatnega roka, če je očitno, da ta niti v dodatnem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti (ker je npr. sploh ne zna ali zmore) ali če je izdelava do določenega roka bistven element pogodbe (npr. izdelava strani o ljubljanskem maratonu 1 teden po maratonu nima več nobenega smisla).




• glede na to, da je bil v konkretnem primeru pridobljen nadomestni design, se pridružujemo mnenju večine v tej temi, da se poskusite dogovoriti za neko salomonsko rešitev. Razen če se postavite na stališče, da ste izvajalca pozvali na dopolnitve, pa jih ni uspel izvesti in da končna verzija izdelka niti približno ni to, za kar ste se dogovorili.




• glede varstva potrošnikov: domnevamo, da spletna stran ni namenjena zasebni uporabi, pač pa gre za poslovni namen. Če je tako, naročnik ne nastopa kot potrošnik in ne uživa (posebnega) varstva iz tega naslova.

Zmaga pa tale: "že kar nekaj desetletij ni nič brezplačno. Mi kot potrošniki se temu moramo prilagoditi !" :))

Pregledano; blindek se je potrudil, tule pa je nekaj glavnih ugotovitev in pripomb:

I. Bolj pomembne:1. Dodali smo dolžnost naročnika, da sodeluje pri izvedbi (administratorski dostop za izvajalca, pojasnila, upoštevanje navodil). Ta dolžnost je toliko pomembnejša, kolikor več se predvideva posegov v samo spletno stran, ki se bo optimizirala.

1. Dodali smo, katerih stvari, ki lahko povzročijo nižjo uvrstitev, naročnik ne sme početi; če jih počne, je kljub temu dolžan plačati, kot za znižanja ne bi bilo.




2. Omejitev odgovornosti izvajalca za morebitno škodo, ki jo povzroči pri izvajanju pogodbe. Škoda sicer ni pretirano verjetna, a bolje safe than sorry. Taka omejitev je pravno veljavna, razen v primeru, če izvajalec škodo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti.




3. Storitve, ki niso predmet pogodbe, se zaračunavajo po vsakokrat veljavnem ceniku izvajalca. Dodali smo, da je trenutno cenik priloga in sestavni del te pogodbe. S tem se izognemo izgovoru naročnika, da mu cenik ni bil znan in da ni pristal nanj. Enako je, kadar imamo splošne pogoje. Priporočljivo je, da obe stranki poleg pogodbe podpišeta tudi priloge. Malo dodatne birokracije lahko pomeni velik prihranek.




4. Pogodba se sklepa za 12 mesecev. Dodali smo, da se njeno trajanje avtomatično podaljša še za 12 mesecev, če ni najkasneje 1 mesec pred potekom odpovedana. Povečanje možnosti za podaljšanje posla, treba pa je paziti (ne zaradi prava, pač pa zaradi odnosa), da je naročniku ta določba res jasna in se z njo res strinja.

II. Manj pomembne:

1. Blindek je s.p. Zato ni treba v glavi pisati "ki ga zastopa Blindek". S.p. ni pravna oseba in nima zakonitega zastopnika oziroma sta s.p. in oseba, ki "stoji" za tem s.p., ena in ista oseba.

1. Določena je bila pristojnost "okrajnega sodišča v X". To spremenili v "pristojno sodišče po sedežu izvajalca", ker a) bo - glede na vrednot spora - morda pristojno okrožno sodišče in b) bo Blindek morda kdaj spremenil sedež in bi se moral potem voziti na sodišče nazaj v X (v Slo to sicer ni tako usodno, tečno je vseeno lahko).




2. Določeno je bilo, da "bo izvajalec storil vse", da bodo pozicije čim višje. To smo omilili v "si bo po najboljših močeh prizadeval". Povsem preventivno, da ne bi v primeru spora prišlo do presoje, ali je izvajalec res storil prav "vse", kar je bilo mogoče - verjetno ne, saj ni Superman.

Seveda velja, kar pošljite.

Če ste pod "zakonsko" imeli v mislih zakonodajo (in ne zakonskih zvez :)), nas lahko vprašate, kar vas zanima.

Lahko tudi na ZS ali na info@jkgroup.si; če dovolite, lahko tu na forumu potem malo pokomentiramo, napišemo svoja opažanja, seveda brez izdaje občutljivih informacij.

Blindek, predvsem naj bo zelooo natančno opredeljeno, kaj je predmet pogodbe (tu se pogodba lahko tudi sklicuje na ponudbo, samo potem naj bo ta kar se da izčrpna in natančna), lahko tudi, kaj NI predmet pogodbe - česa za pogodbeno dogovorjeno ceno niste dolžni izvesti. Naše izkušnje kažejo, da največ nesporazumov in sporov izvira prav iz dejstva, da se stranki v resnici nista strinjali o predmetu pogodbe, pač pa je bilo to strinjanje zgolj navidezno. Ker dostikrat se te pogodbe sklepajo zaradi sklepanja samega, da se da celi zadevi nek bolj resen videz, v resnici je pa obema strankama odveč, ker "sta se itak vse zmenila".

Druga zelo pomembna stvar pri pogodbah na IT področju pa je opredelitev naročnikove sodelovalne dolžnosti in posledic kršitve te dolžnosti (predaja materialov, omogočanje dostopa, izvedba navodil ipd.).

Pošljite nam svoj izdelek, ko bo gotov, da na hitro "vržemo uč", če želite. Da naredimo kaj koristnega za forumaše :)

Se strinjamo - bilo bi res bizarno, da bi ti proizvajalec prepovedal objavo logotipov svojih proizvodov, ki jih prodajaš zanj, v njegovem imenu ali vsaj v njegovem interesu. A če bi se tako odločil, je pravo na njegovi strani, ker je logotip 1. avtorsko delo in 2. blagovna znamka, torej ima kar dve podlagi, da uporabo prepove.

Kot razumemo, v opisanem primeru ne bi šlo za objavo, "požegnano" s strani klubov. Ki pa bi bili, ne glede na to, nad objavo na strani morda navdušeni (ker veča njihovo slavo in prepoznavnost itd.) Ali pa tudi ne. Zlato pravilo je: dokler ne dobiš dovoljenja, ravnaj, kot da dovoljenja nimaš. FC Barcelona (verjetno pa še velika večina resnih klubov) je tudi tega mnenja: "...the total or partial exploitation of the contents (text, logo, images, designs, etc) that appear in the FCB website is strictly forbidden, as is any copying, reproduction, adaptation, modification, public communication and/or any other action that involves the use of the contents of the website unless FCB has authorized such usage, which is all cases must be expressed, in writing, and granted by a person with sufficient faculties to do so."