Skeptiki s(m)o ob uvedbi sistema e-izvršbe govorili, da bo itak vsak dolžnik ugovarjal (zato, da sklep o izvršbi ne bi postal pravnomočen; če namreč pride do ugovora, sledi bolj ali manj dolgotrajen redni pravdni postopek z obravnavami, dokazovanjem in ostalo navlako); uradni podatki pa pravijo, da ugovarja samo okrog 10% dolžnikov, torej cca 90% sklepov o izvršbi postane pravnomočnih ni gredo takoj v izvrševanje.

Nismo sicer s področja imojstrov, ampak problemi s strankami in neplačniki so skoraj identični. Navadno naredimo tako, da stranki zaračunamo eno svetovalno uro (tudi če porabimo več), za kar dobi nek osnovni pregled možnosti oz. scenarijev. Če se za katerega odloči, se ji plačilo vračuna v končno ceno, če ne, pač plača tisto uro.

Seveda, če je treba najprej pregledati kup dokumentacije, stranki vnaprej povemo, koliko jo bo stalo (več kot samo ena ura), da pripravimo mnenje.

V preteklosti smo delali tako, da je bilo na začetku vse brezplačno in rezultati so bili porazni, žal.

boilers:

perunpro:

Kdo ima 80%+? :P

http://lisac-lisac.si/kviz/test/

75% :s ....

86,36 % :)

Ni potrebno imeti Hrvata za partnerja. Slovenski državljan brez težav odpre podjetje na Hrvaškem in z njim posluje, res pa je, da je treba dati čez nekaj birokracije. Pošljite ZS, če želite priporočilo za dobro odvetniško pisarno.

Če se z oceno vrednosti stvarnih vložkov ne pretirava, po naših izkušnjah ni težav. Cenitev je obvezna pri vrednosti stvarnega vložka 100.000 €. Pri nižji vrednosti jo sodišče lahko zahteva, če dvomi v vrednost, ki je navedena v poročilu o stvarnih vložkih.

Se pa strinjamo, da je to kljub vsemu nepotrebna komplikacija. Minimalni kapital je predpisan tako nizko, da za nekoga, ki se resno loteva posla, ne bi smel biti nepremagljiva ovira.

Poslovni odnosi (in država s svojimi "izpostavami") so preveč nepredvidljivi, da bi bilo vredno tvegati (pa tukaj sploh ne govorimo o kakšnih vajinih zlih namenih!). S.p. nima takih ugodnosti, da bi odtehtale dejstvo, da se kot s.p. dobesedno igraš z usodo. Če vzamemo samo kazni za "milijon" (tudi bizarnih) prekrškov, ki jih je možno storiti kot poslovni subjekt, ki lahko hitro znesejo 10.000 in več EUR, je menda jasno, o čem govorimo (pa se odgovornosti za dolgove, produktne odgovornosti in odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzročita pri poslovanju, še dotaknili nismo).

Eno osnovnih načel podjetništva je, da je potrebno rizike minimizirati ali pa zavarovati. Vzemita 7.500 EUR kot zavarovalno premijo, ki pa ne gre zavarovalnici, pač pa ostane vajini družbi, ki lahko s tem denarjem dela, kar želi. Magari vama iz tega daje plačo ali neko drugo nagrado za delo ali pa kupi robo.

Edini problem je, da ta kolektivna pogodba od leta 2005 oziroma 2006 ne velja več, ker je bila z delodajalske strani odpovedana. :)

Mogoče določa to kakšna panožna KP, čeprav dvomimo, da ravno na ta način, pač pa verjetno prej generalno, a la "dodatek za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu".

Ni pa nobene KP, ki bi generalno pokrivala w-mojstre.

Očitno popolnoma sprevržena inšpektorska logika gre najbrž takole:

- zakon prepoveduje "opravljanje dejavnosti", za katero posameznik ni "priglašen" ali "vpisan" (po domače: ni registriran - kot gospodarska družba, s.p., "svobodni umetnik", notar, detektiv, odvetnik, novinar, sobodajalec itd.);

- ker "opravljanje dejavnosti" ni nikjer opredeljeno, bomo našli svojo (inšpektorsko) opredelitev;

- če se "oglašuje", pomeni, da "opravlja dejavnost"

- in naj še kdo reče, da inšpektorji nismo najpametnejši na svetu.

Pa smo res banana republika!

Baje je močno psihološko "orodje" dodajanje stroškov opomina - ni treba, da so visoki - na sam opomin. Ker si dolžnik zelo plastično lahko predstavlja, da mu zaradi neplačila nastajajo dodatni stroški. Zamudne obresti so namreč dokaj abstraktna kategorija. Če pa ima dolžnik pred sabo konkretno cifro, je drugače.

Ni pa to informacija iz lastne izkušnje, ker se z zunajsodno izterjavo ne ukvarjamo.

Pravno gledano:

- upnik ni dolžan poslati nobenega opomina;

- upnik ni dolžan čakati niti dneva in lahko naslednji dan po valuti vloži predlog za izvršbo;

- zavrnitev računa s strani dolžnika ne pomeni, da terjatev ne obstaja in da upnik ne more vložiti predloga za izvršbo (seveda pa bo pameten upnik natančno preučil dolžnikov ugovor in presodil, ali je tak, da preprečuje izvršbo oziroma uveljavitev terjatveI;

- dolžnikov molk in ignoranca ne pomeni, da dolg priznava in da ne more ugovarjati zoper sklep o izvršbi.

Poslovno gledano - druga zgodba, v kateri se mora vsako podjetje pri posameznem dolžniku odločiti, koliko časa je pripravljeno tolerirati neplačilo.