Še zanimivost. Če kdo misli, da imamo zategnjeno zakonodajo glede prirejanja nagradnih iger, si lahko za tolažbo vzame brate Hrvate, ki imajo v svoji zakonodaji (ki je sicer redko kdo upošteva) take cvetke, kot je obvezno plačilo 5% od nagradnega fonda na račun Rdečega križa ter prodajo nepodeljenih nagrad na dražbi in nakazilo dobljenega zneska v državni proračun.

Glej 5. člen ZIS - in si globoko oddahni :)

Nato glej 6. člen ZEPT, pa 207. do 211. člen OZ, pa 15.a/II člen ZVPot, pa ZVPNPP(išči "nagrad"), pa 108/III člen ZDoh-2.

Predvsem pa spiši ene konkretno zadrte splošne pogoje, da te nagrajenci (in predvsem nenagrajenci) ne bodo mogli zafrkavat!

Bi se strinjali, če bi šlo za "gorske dereze", "dereze za led", skratka za ime, ki ponazarja običajno uporabo derez. Mestne dereze pa so, vsaj za nas, neobičajen način uporabe. In v tem vidimo določeno možnost. Sicer pa, poskus stane 100 EUR ...

Če ne drugače, mora uspeti kot skeniran znak (besedi mestne dereze "podložite" z ustrezno grafiko). Mercatorju je npr. na ta način uspelo zaščiti znake "voda", "voda z limono", "pomarančni sok" in še in še podobnih NErazlikovalnih besed. Če koga zanima, na http://www2.uil-sipo.si/ izberite povezavo Znamke.

Je pa kot znamka očitno registrirano veliko "smoothie-nekaj"

In ravno v tem je catch - ABC-smoothie se dovolj razlikuje od vseh ostalih XYZ-smoothijev, da je se lahko zaščiti kot znamka. Tako se tudi mestne dereze po našem mnenje dovolj razlikujejo od vseh ostalih derez. Saj ni zahteva, da znamka ne bi smela nič pomeniti, da bi moralo biti ravno neko fantazijsko ime - ledzilla dereze :)

Glede optimizma pa: demokracija bo umrla tisti hip, ko bomo birokratom priznali, da imajo prav.

Menimo, da bi lahko uspelo. "Mestne dereze" vendarle ni nekaj tako zelo splošnega kot "Okna" ali pa tudi "mestno kolo" (city bike). Gre v bistvu za nekaj, kar je na prvi pogled celo nelogično, kar ne gre skupaj, zato ima lahko dokaj veliko razlikovalno moč. Žal res odloča po....i birokrat, a obstaja tudi možnost sodnega varstva. Vsekakor čim prej poizkusite, da boste vedeli, pri čem ste. Bolj, ko bo ime postajalo znano, težje vam ga bo spremeniti.

Jure:

@JK in potem lahko uporabljaš samo angleški prevod na računih?

To nisem vedel.. kul

Zakaj pa bi potem sploh še odpiral slovenski d.o.o. če že ima angleško firmo.

Naj posluje z njo... bo precej lažje po mojem mnenju.

Žal ni tako preprosto. ZGD-1 ima namreč še tole določbo: "Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku." Ampak vizualno se zadeve lahko izvedejo tako, da slovenska firma ne moti preveč (s čimer pa se, pozor, krši 1. odstavek 17. člena ZJRS). No, če se posluje s tujino, niti ZJRS nima zahteve po vizualni enakosti.

Marsikatero slovensko podjetje ima "problem" poslovati s tujim podjetjem. Bolj zaplankanost kot kaj drugega.

@kelvan: Res je, edina ovira je lahko, da registracija traja precej dlje kot ustanovitev in da nekaj stane. Če je namen resno poslovanje, to ne bo ovira.

Če je angleško ime res bistveno in na sodišču ne bo šlo skozi (kar je dokaj verjetno), sta varianti še dve:

- registracija blagovne/storitvene znamke, ki je enaka želeni firmi (imenu); nato se v vseh sporočilih pojavlja znamka/logotip (zelo na veliko) in ime v slovenščini (zelo na majhno);

- ustanovitev podjetja v Britaniji ali kakšni drugi normalni državi. To podjetje potem ustanovi slovenski d.o.o. in ker ima kot družbenik pravico, da se njegovo ime pojavi v imenu slovenskega d.o.o., je to to. Je nekaj dodatnega stroška (računovodstvo, poštni nabiralnik), a če imate namen poslovati tudi s tujino, mogoče ni slaba ideja. Tudi davčno se potem da zadeve do določene mere optimizirati.

Izhod v sili je grško ali latinsko ime ali fantazijsko ime, ki v nobenem jeziku ne pomeni nič. Prav tako je dovoljeno registrirati prevod firme (imena) v tuji jezik, tudi angleščino, npr. takole.

OvcaX:

DENARNA SREDSTVA PRI OPP - RUBEŽ IN PRENOS -tukaj sedaj vpišem TRR od dolžnika?

Jp

Gospodarska zadeva: DA?

Jp

Stroški upnika: Poštnina - vnesem tukaj dodatne stroške, ali to izpustim, ter dodam stroške opominjanja pod "Drugi str. opis:"?

Jaz izpustim in dam pod drugi str opis

Če karkoli vpišeš pod poštnino, dobiš ob kliku na oddajo tole prijazno obvestilo: "Pri elektronski oddaji obrazca, mora biti znesek poštnine prazen!" Logično, a zakaj je potem sploh dana ta možnost? Evo, lahko se gremo kregat, kdo je bil "pameten" - pravniki ali računalničarji ... :))

Poleg tega pa za TV postaje ne more veljati "dobrota" iz ZEPT. Ta določa, da je storitev informacijske družbe storitev, ki se po navadi zagotavlja za plačilo, na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Dokler taka oddaja ni pay per view, je torej ni mogoče šteti za storitev informacijske družbe. Tu ne pomaga sklicevanje na to, da gre zgolj za radiodifuzno oddajanje tega, kar uporabniki naložijo na portal (katerega delovanje pa je storitev informacijske družbe).

Problematiko ureja 11. člen ZEPT, ki ponudniku storitev (velja tudi za npr. forume in nasploh za UGC) daje možnost, da se reši odgovornosti za kršitev, ki je z objavo nastala (npr. za kršitev avtorskih pravic), pod pogojem, da ni vedel, da gre za kršitev, ali da je, ko je izvedel, takoj ustrezno reagiral.

Pri določenih (slovenskih) portalih bi si skoraj upali dokaz(ov)ati, da se zavedajo, da pomeni objava vsebin s strani uporabnikov kršitev pravic tretjih oseb oziroma take kršitve celo na tihem spodbujajo.