Glede te 7. točke bi tudi jaz rekel, da je tu tudi odvisno od "skromnosti" posameznika. Nekdo bo lahko govoril, da nekaj obvlada, pa ne bo imel preveč pojma. Nekdo pa bo bolj realno pogledal na svoje znanje in tudi če bo 75% PHP-ja poznal "u nulo", vseeno ne bo rekel, da ga obvlada zaradi teh 25%, ki ga ne bo poznal. Lahko tu sicer rečemo, da je to napaka tega slednjega, da se mora znati prodati, a če se ne išče prodajalca, ampak PHP programerja potem jaz tega ne bi jemal tako negativno ter ga odpisal že v začetku.
Ravno malo nazaj smo morali tudi v službi označiti razna znanja, ki jih "obvladamo" in s stopnjo od 1 do 4 oceniti to poznavanje. Pa sem jih dosti slišal, kako so govorili, da windows xp pa že obvladajo ekspertno (to je stopnja 3, certifikat je 4) pa sem prepričan da tisto kar poznajo ni niti 20% procentov vsega o windows xp, pa še to optimistično rečeno. Jaz osebno sem pri takih zadevah bolj skromen, a bom mogoče kljub temu več koristil, kot nekdo ki bo "obvaladal" in rekel, da je ta pravi za to mesto.
Meni se zdi še najbolj pravilno, da je prvo (ali pa kasneje) nek splošen pogovor, da dobiš vsaj nek občutek o človeku. Potem pa nek test, kjer je potrebno dati nek okvirni pregled nalog s področja, ki bi ga delali in tu potem situacija že postane bolj realna, kaj pomeni za nekoga, da vse obvlada ali ne obvlada v celoti. :)