Med danimi varijantami logotipov se mi zdi najbolj potencialen #3, četudi je vseeno daleč od dobrega. Bi bil boljši če ne bi krajšal enega vogala u-ja, ker tako ne pripomore niti glede berljivosti, niti prepoznavnosti, kot tudi kljukico spodaj bi dal stran ker samo moti. Tudi ročka na vozičku je grdo stilizirana. Tipografija je okej, kvazi-moderna, ampak nič navdušejočega, tudi spacing je prevelik. Skratka, ideja ni slaba, ima potencial, ampak izvedba ni najboljša.

Logotip #1 je bolj kot ne katastrofalen, ker je ali skrčen ali pa zelo čuden font - v obeh primerih ne izpade dobro. Kot je bivši profesor za tipografijo nekoč rekel: "Ne nateguj tipografije" :)

Tudi tisti znak deluje oblikovan kot, da bi moral biti simetričen, ampak ni in izpade zelo moteče, poleg tega pa izpade ceneno, pa tudi sam koncept je brez vsebine.

Logotip #2 ima pa grd script-font (ki so tako ali tako v štartu tvegana izbira) in slabo stilizirano rožico, kot tudi brez neke zapomnljive vsebine.

Sori, samo meni se tole zdi kot prodajni nagovor nekoga iz večje oglaševalske agencije :) Sem precej delal z agencijami in to je točno ta jezik, s katerim hočejo dati komercialisti stranki občutek, da bo pomembna, če bo kupila izdelek.

No, no, žalt me pa ni treba :)

... hecam se; ne ni to govor, ki bi bil oglaševalsko ali komercialistično motiviran, pač se ukvarjam s tem in takšna so moja opažanja, ki so osnovana na nekaterih dejstvih, vse skupaj pa zalijem še z zvrhano mero idealizma in smo tukaj.

Nekdo je že napisal, da se take zgodbe razvijejo potem, ko je logo že nekaj časa v uporabi. Kaj je v resnici tuhtal kreator logotipa ne ve nihče. Vsekakor pa ni tuhtal na to, da bo Apple nekoč ena največjih korporacij in logotip oblikoval v skladu s tem.

Seveda zgodbo malce prilagajajo, da jo naredijo bolj sofisticirano in če zadeva deluje niti ni toliko relevantno ali je bila prej zgodba ali jabolko. Se pa (skoraj) vsak oblikovalec trudi svojo izbiro utemeljit v kontekstu ideje tistega kar predstavlja.

To kar je napisano na wikipediji tudi nič ne izključuje; pač prvotno se je avtor igral z ugrizom, da bi se povdarila oblika jabolka, to je res, ampak da mu je ratalo bite spremenit v byte je pa poskrbel kontekst v sklopu katerega je delal in niti ni važno če ga je zadeva prvotno spominjala na breskev ali je hotel dodati računalniški žargon notri - uspelo mu je.

Nike npr. tudi ni nič posebnega, ampak kljukica s sloganom 'just do it' v športnem kontekstu pač funkcionira, čeprav stilsko ni najlepša - ampak to je že stvar mojega okusa.

"ž" in ostali podobno misleči pozabljajo to, da je samo 1 promil podobno mislečih kot oni. To so dizajnerji in CGP makerji itd... Vsem ostalim (navadnim uporabnikom / potrošnikom) pa dol visi za zgodbe izza logotipov ter za to ali je nekdo dal za logo 5€ indijcu ali 2400€ profiču. Niti ne znajo razbrati razlike med takima dvema izdelkoma, ker večina ljudi se ne spozna na grafiko, težko verjet ane. Razgledan človek pogleda na stvar iz distance, ne samo iz vidika svojega foha: ne moreš samo gonit svojih ozko usmerjenih prepričanj, ki veljajo za 1 promil populacije.

Eno je ideologija, drugo 'izobraženost' oz. razumevanje vizualnega jezika. Smo v dobi, ko je vse več (vizualnega) okolja kreiranega od človeka za človeka, internet je prinesel za vizualno komuniciranje (kot tudi za pretok drugih informacij; izpostavljam zgolj zaradi konkretnega primera) to, kar je Gutenberg prinesel za 'navadno' pismenost, torej možnost široke distribucije tiskane besede oz. z internetom široke distribucije kreiranega likovnega okolja. Na nek način se je arhitektura razširila v digitalni prostor.

In tako, kot se je skozi čas razvijal odnos (in izobraženost) do pisane/govoreče besede in življenjskega prostora oz. arhitekture, smo danes priča razvoju vizualnega okolja s sodobnim vizualnim in industrijskim oblikovanjem po meri človeka in ravno ta kultivacija vizualnega okolja narekuje naše razumevanje vizualnega okolja, ki pridobiva na vrednosti iz leta v leto.

Je absolutno res, da lahko zanemariš to 'emerging' kultivacijo vizualne kulture, ampak če želimo biti v koraku z občim družbenim napredkom je škodljivo za nas, če to ignoriramo imho.

Bobo, meni je všeč tvoja uganka.

@ed:

Glede odnosa indijsko-slovensko mislim, pa da je bilo mišljeno iz vidika vloženega denarja, ne iz vidika narodnosti :)

Se mi malce mudi, tako da bom jedrnat v odgovoru in bom zaenkrat razložil zgolj primer applea in zgodbe za tem logotipom.

Apple - sta dve zgodbi zakaj ima apple jabolko; ena je, ker naj bi se 'izumitelj' računalnika (ne spomnem se imena) naredil samomor z jabolkom polnim arzenika, druga - uradna - je pa zgodba Sir Isaac Newtona, ko je sedel pod drevesom in opazoval jabolko, ko je padlo z drevesa, da je odkril enega največjih premikov v zgodovini fizike - Newtonov zakon - simbolna moč jabolka.

Prvi logotip je bil heraldičnega tipa in absolutno nefunkcionalen:

Rob Janoff - genij - jim je naredil prvi redesign in izčistil iz Newtnove zgodbe ven jabolko kot simbol in mu dodal 'byte' (bit - računalniška enota in ugriz), kot dodal barvne linije, ki so imitirale katodne ekrane, takrat simbol tehnološkega napredka.

Kasneje, ko katodniki niso bili več aktualni in je apple naredil veliko oblikovalsko prenovo svojih računalnikov proti koncu 90h, je bila barvna redukcija zaradi celotne oblikovalske filozofije nujen korak in tako je nastal monokromatski logo, kot ga poznamo danes in deluje zgolj kot komplementaren znak (zato so tudi odstranili 'r', ki predstavlja registered trademark) na čistih linijah sodobnih apple izdelkov.

Skratka, jabolko ima zgodbo in ima byte - meni se zdi zadosten catch, da je zadeva zapomnljiva, igriva in inteligentna.

O ostalem več kasneje, ker moram na sestanek.

lp!

PS: premaknite temo če želite, meni se tudi zdi da je nastala zanimiva debata, ki pa je res že zelo offtopik od prvotnega vprašanja :)

@sasok:

Branding sestavljata na tem področju dva neločljiva pola, kvalitativni (oblikovalski koncept) in kvantitativni (količina repeticije podobe), kvantitativni je spet pogojen z kvalitativnim v smislu npr. kako smiselno je zadeva umeščena v okolje ipd. (če boš v avtodelavnici reklamiral zobne ščetke ne bo to tako učinkovito kot pnevmatike) ... to je ista fora, kot sem prej dal primero z jakostjo govora in smislom povedanega v kavarni; lahko si glasen, lahko si pameten, najboljše je pa najt razmerje med tem dvem, ker če boš preveč pameten te noben ne bo razumel/dojel, če boš pa zgolj glasen te bojo pa ljudje imeli za idiota in isto je pri tovrstnem nagovarjanju.

Mišljenje, da je domet informacije pogojen zgolj s številom ponovitev pač ni ustrezno, ker če je nekaj porinjeno človeku pred obraz, bo to ta človek sodil in če je kvaliteta te informacije 'drek', kot si se izrazil sasok, je potem vsa ta repeticija dosti dosti manj smiselna; da ne omenjam družbeni vpliv, ki ga ima širjenje 'dreka' v smislu nezadovoljnosti in nastrojenosti družbe zaradi prekomernega outputa tovrstnih informacij - pa imamo tipičen problem s prenasičenostjo podatkov v sodobni potrošniški družbi, ki temelji na repeticiji informacij z odsotnostjo kvalitete.

Pač podcenjevanje ljudi v komuniciranju prinese, prej kot karkoli drugega, nezadovoljnost družbe in nastrojenost. Še nikoli nismo bili deležni toliko od-človeka-ustvarjenega-okolja kot dandanes in to moramo sprejeti odgovorno in ustvarjati ta prostor človeku (in seveda tudi naravi) prijazno.

Želel sem dokazati edino svoja prepričanja, ostalo je stvar lastne sodbe.

Se pa strinjam, da je dosti zelo uspešnih podjetij s slabimi logotipi, ampak to je posredno relevantno - pač gre se za kultivirano komuniciranje.

Ali je to pomembno za biznis je pa ravno tako, kot bi debatirali o pomembnosti spretnega besednega izražanja zavoljo dobrega biznisa; seveda obstajajo korelacije, ni pa pogojeno ali celo odvisno to z biznisom.

Kar se tiče avto.net je res, imajo ogaben logotip, ampak so bili trendsetterji, so bili prvi v sloveniji s tako ponudbo na razmeroma funkcionalen način, kar je zadostovalo, ampak kdorkoli reče, da bi jim investicija v logotip ali bohnedaj brand škodovala (četudi bi izpostavil zgolj strošek z logotipom) je to laž :)

In razumem, da Julija verjetno ne potrebuje najbolj vrhunskega kompleksnega identitetnega sistema z izhodiščem za brand in nevemkakšnimi komunikacijskimi sistemi za nagovarjanje ljudi, ampak vseeno človeku z nizkimi potrebami ne moreš ponuditi nekaj kar ne ustreza namenu sploh. Vseeno le potrebuje logotip ;)

Odločil sem se da naredim neko praktično analizo, zakaj je logotip investicija v podjetje in ne zgolj neka zanemarljiva nujnost, ki si jo človek ustvari, ker jo imajo pač vsi.

S tem ne želim nikakor degradirati ali užaliti delo kogarkoli, ampak samo izpostavit nekatera pomembna dejstva, ki se mi zdijo zelo v kontekstu z namenom tega foruma in verjamem, da bojo zadeve komu v pomoč.

Vzel sem za primer en logotip za katerega smatram da je dober in pa enega od tistih, ki jih je navedel Bobo05, da jih je naredil njegov Indijec za 5-10$.

Bobo, če te to kakorkoli moti, ga bom na tvojo željo takoj umaknil; drznil sem si ga uporabit glede na to, da si ga že izpostavil kot takšnega.

Torej vzemimo za primer Heavy Movie logo in MusiqBlog:

in

Torej, oba logotipa predstavljata neko medijsko dejavnost, eden za filme, drugi za glasbo. Glavna razlika med logotipoma je tako kot pri vsakem komuniciranju; eden ima poanto, drugo deluje zgolj kot besedičenje na neko temo.

Prvi logotip od Heavy Movie takoj združuje idejo težkega in filmskega na atraktiven in zapomnljiv način, zadevo podaja skozi nekakšno vizualno šalo, ki tvori smiselno celoto. Ko mi beremo tak logotip, se zaradi posrečenega združevanja večih elementov zgodi 'spoznavni proces', kar obogati našo kognitivno izkušnjo z informacijo (torej podatek v kontekstu nečesa in ne zgolj podatek). Po domače: zadevo vidimo, se nam zdi hecna in si jo zapomnemo.

Drugi logotip, torej MusiqBlog mi pa ne daje nobene informacije, razen golo stiliziranega imena in na silo proizvedenega znaka iz začetnic imena. Zadeva nima praktično nobene spoznavne vrednosti. Podobno kot besedičenje nekega človeka v kavarni, ki govori pa nič ne pove; če je bil dovolj glasen si bomo zapomnili zgolj to, vsebinsko pa nič in isti princip velja pri vizualnem komuniciranju - zadeva je lahko velika, eksplicitna in nezgrešljiva ampak če nima poante, si jo bomo zapomnili zgolj kot to in ji ne pripisovali kakšnih blazno pozitivnih lastnosti.

Želim samo povedat, da ne pljuvam po ponudbi od Julije zaradi nizke cene, ampak sem resnično prepričan, da dober logo zahteva veliko večji časovni vložek kot eno uro in iz odgovornosti do lastnega znanja in želje po napredku vizualnega jezika sem moral zadevo 'skuract'.

Toliko o božičnem izobraževanju glede logotipov :)

lp!

Ja, se do neke mere strinjam bRainWithStorm, če je zadeva zgolj zajebancija, je logo za 5$ mogoče res zadosti, ampak nevem kdo bi želel na tak način reprezentirat nek svoj biznis, neki od česar pomožnosti ta posameznik tudi živi.

Jaz ne bi želel tvegati, podobno kot si tudi ti omenil bRain, da bi zaradi nerodnega vizualnega nagovora pregnal potencialno stranko stran od obrti v katero dajem veliko truda in od katere je morda celo odvisna moja (finančna) eksistenca.

Ma ja, sej ne rečem, če ti nekomu daš dober koncept za logotip je več kot 75% dela že narejeno, zatorej ostane samo še ti. desktop-publishing delo. Za moje pojme mora logotip vključevati tudi komunikacijsko strategijo na nivoju brandinga ipd. po eni strani, po drugi strani mora biti pa tehnično in 'trendovsko' izvedena na nivoju.

To je tako kot tiste živo-rdeče/modre/ipd. barve fasade določenih hiš v predmestjih.

Eno je izbirati samo fasado za hišo brez oziranja na celostno idejo bivalnega prostora (živeti med živo-rdečimi stenami je zelo intenzivno in naporno), drugo je pa izbrati fasado, ki deluje kot kompliment celotni hiši, hkrati pa izpade dobro umeščena v celostno okolje kjer se hiša nahaja.

Gre se za to, koliko pozornosti je bilo namenjeno, da se skozi dan medij izraža neko kontekstu komplementarno idejo, pa naj si bo to barva fasade ali tipografija v logotipu in ko se nekomu plača 30 evrov, človek preprosto ne more zaradi osnovne računice življenjskih stroškov, toliko energije in časa posvetit odličnosti izdelka.

edit:

@Mirko: logotip je samo ena od več plasti nivojev nagovarjanja oz. komuniciranja; mene tudi še noben človek ni prepričal zgolj zato ker bi bil vljuden, ampak pomaga pa.

julija:

@ž in @darkside, če bi želeli logotip za več 100 evrov ne bi odpirala takšne teme.

Ne pričakujem nikakršnega presežka. Za eno izmed podjetij pač potrebujemo logo, katerega bi seveda lahko sama nardila ampak, ker ni časa sem to ponudila nekomu drugemu.

Za nekoga, ki ima čas in če je le malo talentiran, ima v eni uri narejeno to kar želimo.

LP, Julija

Hja Julija, toliko dnarja, toliko muzike.

Pač dejstvo je da je logotip primarni nagovor preko tiskanih in digitalnih medijev, torej velikokrat prvi stik med stranko in vami, ki ustvarja ti. 'halo efekt'. Jaz sem mnenja, da je dober prvi vtis ključna komponenta zaupanja pri komuniciranju, saj se bo še dolgo vso kasnejše komuniciranje pogojevalo s tistim prvim efektom.

Torej, ukvarjate se/se boste z avtomobilsko dejavnostjo, recimo prodajo avtomobilov. Kaj bo mene torej prepričalo, ko bom zagledal vašo firmo skrito za logotipom v naključni tiskovini ali spletni strani, da bom želel kupiti avto pri vas?

Želim povedat, da če bojo uporabljeni ceneni triki za logotip, bom (pa magari zgolj podzavestno) asociiral ta odnos tudi na druga področja vašega delovanja, kar mi sigurno ne bo vzbujalo pozitivnega vtisa o vsem skupaj.

Me pa vseeno zanima, če je tukaj objavljen že razpis natečaja, ali bi se dalo videti tudi rezultate? Torej prvo-, drugo- in tretje-uvrščenega kandidata za logotip.

lp.

Brez zamere, samo za kolikor-toliko spodoben logotip, za katerim ponavadi stoji veliko dela, preizkušanja, konceptualiziranja ipd. je to zelo, že kar smešno, nizka cena.

Razumem, da včasih preprosto ni budgeta, ampak če želite met neki kar ima vsaj malo vsebine je fajn da je izdelek plod česa več, kot zgolj posledica enournega ždenja na dafontu :)

Bi bilo možno na koncu videt rezultat mogoče?

lp.