Bi dodal še tole za vse, ki delate mednarodni ecommerce, ker mi je ravno padlo v inbox:

https://www.quietlightbrokerage.com/buying-tips/amazon-businesses-sale

V komentarjih Joe Valley poda še tole:

While it is not online yet for easy access - anyone wishing to review our new ebook "10 Steps to Selling an Amazon Business", they can send me an email at joe@quietlightbrokerage.com and I'll send it right away. It covers the process from planning, valuation and all the way through to transition and training. It's a good read for sellers and buyers alike.

Ko imaš exit v strategiji, je dobro vedet kaj je treba met prej porihtano, da se zadeva potem tudi dobro proda. Načeloma se na dobro prodajo pripravljaš nekaj časa, še najraje začneš že 1 leto ali več pred prodajo. Če si imel prodajo že od štarta v mislih, je pa najbolj krasno da imaš od štarta do konca vse urejeno točno tako kot si kupci želijo.

Stranke, ki ne obstaja, ne moreš prisilit v nič.

Avtoriteta ne vpliva, če ga na 90% straneh serješ. Cel kup strani z avtoriteto trpi, ko se pojavi nov filter, ker ko presežeš treshold za vklop filtra, ti tudi avtoriteta ne pomaga.

Panda tudi ni mus da je takojšnja. Panda lahko počasi jemlje promet na strani, recimo 5% na mesec kar pomeni da je več stopenj filtracije.

Če so besedila skopirana morajo biti dobesedno, druga stvar pa je ali google sploh pozna slovenski jezik dovolj oz. ali mu je kot trg sploh toliko zanimiv da procesirajo slovenske texte. Geotargeting mu že ne gre dobro od rok in nenazadnje smo premali trg, Panda pa resorsko ni mačji kašelj.

Me pa na splošno zanima koliko slovenskih strani s slovensko vsebino je doživelo pando samo zaradi vsebine (in ne tudi zaradi drugih stvari). Ima kdo kak primer?

Če ti nekdo nagaja in naroča na neobstoječe prejemnike, ti noben zakon ne pomaga. Pomaga ti edino da slediš podpisu njegovega računalnika, table, telefona... Teh mu bo na koncu zmanjkalo. Vse te odtise banaš in zdravo. Oz. sprejmeš naročila, sprovedeš nikoli. Tudi če menja IPje in briše cookije ga boš našel.

Meni to sicer ureja računovodja, tako da ti težko rečem, vendar kolikor več, če prav vem, poročaš o prometu z EU, vendar mislim da le tam kjer je dejansko bil VAT oproščen zaradi 25. člena. Kjer ti je stranka podala svoj VAT.

JK:

Konec koncev bi bil Vinay Pradesh lahko tudi (indijski) s.p., pri čemer v tam nimajo predpisa, ki bi s.p.-jem nalagal, da uporabljajo oznako s.p. Ja, zmišljujemo si, ampak - you get the point ...

Absolutno. Ampak espeji ponavadi imajo "trade name". Če Vinay vztraja, da ga nimajo, preveri. Boš vsaj vedel 100% ali delaš s fizikalcem, ki mu je vseeno kaj tebi nakraca na kos papirja, samo da mu daš mir in kam to tebe potem postavlja, če bo kdo hotel vedet kaj več.

Davčna reče, tako kot ona misli, da naj bi bilo, dokazno breme je pa na nas. Tako je v praksi. Če se izkaže da je Vinay Pradesh tisto za kar naj bi po mnenju davčne (in nenazadnje tudi mnenju sodišča) mi plačali odtegljaj, ga tudi bomo, na to pa še kazen. Ko davčna zagleda plačilo v offshore najprej pomisli na kaj? Ob taki praksi ne vidim razloga, da tudi tule ne bi najprej pomislila na davčni odtegljaj. Na nas pa je, da potem njim dokažemo kaj Vinay Pradesh pravzaprav je.

Mogoče se splača Vinaya prej pobarat o tem, da bo dal vsaj trade name na invoice namesto osebnega imena, ker ponavadi pri espejih pride gor tudi trade name. Tudi v Indiji. Če se izkaže, da je navsezadnje le fizična oseba brez ikakvega statusa bo vsaj jasno kaj bo sledilo, če bo organ kdaj kaj zahteval.

To je ena stran medalje, druga pa še vedno ostaja, da če želiš delat po regelcih in ko naletiš na to, da je tipo fizikalec, ti pa hočeš imet tisto njegovo za X EUR, moraš za to plačat 1,15X EUR, medtem ko tvoja konkurenca na trgu pa le X EUR. In avtomatsko si nekonkurenčen.

Vse zato, ker država ne razume, da pri takem delu na daljavo njena opcija v zakonu v praksi ne funkcionira, ker za enkratne posle nihče ne bo šel od naše davčne zahtevat potrdila o plačanem davku, niti nismo država ki bi imela razvejane sporazume.

Zakon funkcionira v praksi tam kjer je tujec prisoten na ozemlju Slovenije in/ali kjer gre za interes tujca, da dela izključno zate v smislu delovnega razmerja. To pa enkratni posli na daljavo niso.

Če hočeš to neposrečeno birokratsko oviro zaobit brez tveganj, rabiš vmesno firmo v tujini. Ali tako, ki take rešitve lahko nudi ali svojo.

Vse ostale rešitve so sicer cenejše, a bolj tvegane.

Nenazadnje bi tujec za potrebo večjega posla lahko tudi registriral dejavnost, odprl firmo, vendar catch je, da mu tega zaradi obilice konkurence, ki to od njega ne zahteva, ni treba.

Mika:

No samo v tem primeru se za 25% dodatka ni treba sekirat, sistem je pravnoformalno urejen na nasi strani.

Ocitno workarounda ni, shady pristopov pa nihce noce sharat. Jaz sem meni poznane napisal, ceprav ne odobravam izigravanj.

Prvotno vprasanje

Zakaj se država torej sploh zapleta okoli plačil fizikalcem v tujino?

je dobilo odgovor: ker pravnoformalno ureja delo, tudi za delavce, ki v svoji drzavi dela se nimajo urejenega.

Govoriš in razlagaš o stvareh katerih sploh ne razumeš, ker z njimi nisi imel izkušenj.

Workaroundi so, vendar:

- jih ljudje nočejo javno delit, ker so pretrhli, da bi vzdržali

- so se ljudje morali namatrat sami in ne želijo delit

- ljudje ne delajo s takimi zneski da bi se okoli tega sekirali

Moram se še popravit, gre za 15%, ne 25%.

Zakon je napisan tako zato, ker se država boji da bomo nakazovali denar ven nekim osebam za informacijske in marketinške storitve, ki jih ni mogoče preveriti. Recimo ti kupiš promet ali spletno stran od tujca, ki ima sam po sebi vse pravnoformalno urejeno v lastni državi, recimo v Ameriki, ampak pri nas to ne vidijo tako in bi radi da ima Američan registriran recimo LLC.

In sploh se ne gre za pokritje davkov in varnost tuje fizične osebe, ampak za davčni odtegljaj, ki ga država vzame ker gre za informacijske (beri: koda in dizajn) in marketinške storitve, ker se boji da gre za nateg (pod to pašejo še svetovanja ipd) in da gre v bistvu za denar, ki odteka fizičnim osebam v tujino, kateri se bo nato v kufrih vrnil nazaj v Slovenijo.

In za nas, ki delamo legitimno, je to problem, ker moramo za povsem čiste posle iskati samo tiste posameznike, ki imajo registriran biznis, za vse ostale pa državi nakazat dodatnih 15%.

Seveda lahko fizična oseba potem teh 15% upošteva v domači državi kot že plačan del dohodnine (če imamo s tisto državo sporazum), in lahko v teoriji tej osebi nakažemo le neto znesek, vendar v praksi to nikogar od teh fizičnih oseb ne zanima, ker vidijo to kot moj problem in jim je malo mar ali jim je bil del davka že plačan ali ne, ker bodo meni vedno izstavili polni račun, uveljavljali pa ne bodo nič.

Še več, zakonodaja nalaga da naj tujec sam pri davčni upravi zahteva potrdilo o plačanem 15%. Si lahko kdo predstavlja Pakistanca da mu na misel pride da bi celo zares kontaktiral našo davčno in celo izpeljal to čudo birokratsko do konca?

V teoriji je zakonodaja namenjena blokiranju teh transakcij zaradi lumpov, kateri se, če že hočejo goljufat lahko ognejo preko bypass podjetij, hkrati pa nas legalne dela nekonkurenčne in moramo ravnotako iskati rešitve izven tega.

JK:

Da Indijec izda račun za bruto znesek, pa ni opcija?

Saj ti ga. Račun ni problem. Problem je v tem kaj je gor napisano. Če je "Vinay Pradesh" kot ime osebe, se ti potem drkaš z davčno ali je to fizična ali pravna oseba. Če pa piše tam "BanglaTech" je pa druga pesem.

nas-t1:

Eni ti bodo rekli ne, eni ja. Jaz bi jih vsekakor.

Zelo dober vir zakaj http://www.viperchill.com/google-control/

Jaz ne bi bil tako prepričan. Sem bral ta članek in prvo kar mi je prišlo na misel je "kako jo lahko uidejo s takim poceni linkanjem" in takoj zatem "lahko imajo te strani tako močan authority, da s poceni forami na dnu še ne dosegajo tresholda za bilokateri penalty".

Dodaj teh for več in dosegel boš treshold.

Potem se pa samo vprašaš kako poceni moja stran izgleda v Googlovih očeh? Ali bom prišel skozi s tem.

In odgovor je:

- ne veš

- enkrat ja, drugič ne

In ko iščeš odgovor na zakaj enkrat ja in drugič ne, ga sam nisem nikoli našel, pa sem stvari obračal na glavo, ker so to lahko dejavniki, ki jih ne morem preverit.

Načeloma bi se sam odločil raje za rel=alternate, kot tiste par dodatnih linkov, ki jih s tem pridobiš in raje tistih par linkov kje kupil.

Ne bo nič penaliziral. Še manj pa pogruntal kaj. Ti kar prevajaj. Česa vsega še Google ne zazna in ne penalizira...

Mika:

Ne bo tako poceni, kot če goljufaš delavca, državo in vse nas. Fizikalec ni enako kot delavec na črno. Sicer pa, fizikalec kot delavec, ki opravlja fizična dela, ali fizikalec kot fizična oseba?

Vsekakor ima vsak delavec svoje pravice, ki delodajalca stanejo. Če jih nima, potem smo nazaj v suženjstvu.

Prosim da debata ne zavije v populistično smer, ker namen tega ni izogibanje plačevanja davkov, izkoriščanja delavcev, delo na črno in vprašanje kake ideje bi kdo še imel...

Gre se za enako bruto plačilo za enake storitve in ob tem ostati konkurenčen ostalim kupcem iz drugih trgov, ki problemov z obdavčitvijo fizičnih oseb po viru plačila v svojih državah nimajo.

Gre se za to kaj storit ko fizična oseba tujec nima registrirane dejavnosti - ker to v njihovi nezbirokratizirani državi pač ni potrebno, da lahko prodaja svoje storitve.

In mogoče še, da bo lažje razumet, v večini primerov gre za enkratne posle.

Ko ima tuja fizična oseba registrirano dejavnost v svoji državi, potem akontacije dohodnine ni. In s takimi lahko delam BP, ker sem konkurenčen in od njih ne zahtevam da razumejo našo davčno zakonodajo, ker naša zakonodaja takih poslov ne omejuje, ker gre za biznis as usual.

Ko pa Ukrajincu ali Američanu ni bilo potrebno stopit do urada in registrirat espe imam pa jaz doma težave, ker:

- me to stane 25% več ALI

- on dobi 25% manj, v kar ne bo nikoli pristal, ker mu dol visi za neke akontacije, ki jih jaz tu plačujem.

V bruto znesku plačam:

- tujcu ali slovencu z registrirano dejavnostjo 100%

- slovencu z neregistrirano dejavnostjo 100%

- tujcu z neregistrirano dejavnostjo 125% - zakaj temu 25% več sem že zgoraj razložil: ker v tujini nobenega ne zanimajo neke naše dohodnine in papirologija, ko gre samo za en posel, kupcev pa se tare. preprosto bi me stalo 125% ali pa bodo prodali drugemu, ki ne komplicira z neko dodatno birokracijo. in oni bodo potem še pri sebi plačali dohodnino. in eto dvojno obdavčeno. in to je neumnost tega davka. dela te posle nekonkurenčne.

Mika:

Sicer pa, če si mnenja, da ja to področje neurejeno - še noben očitno ni zbral poguma, da bi to področje uredil. Mogoče je to tvoja priložnost? Podaj pobudo.

Pobuda za debato o rešitvi tega malega problema je ravno tale thread, ki se nahaja ravno tam kjer se druži največ takih, ki je enak problem imelo in to ni le moja priložnost ampak priložnost za vse, ki bodo kdaj imeli opravka s tujino in fizičnimi osebami in enkratnimi posli. Ko najdemo najcenejšo rešitev za ta setback, bo to precej cenejše kot čakati na okosteneli birokratski aparat, da prisluhne, razume in kaj stori v tej smeri.