Ne bomo. Jaz bom vesel, ko bomo vsi plačali visoke davke, da se bo stanje v državi lahko popravilo.

Lafferjeva krivulja nima nič z ocenami bonitetnih agencij.

Seveda ima. V obeh primerih ekonomisti rinejo naprej neka svoja predvidevanja, ki temeljijo na nepopolnih podatkih ali neresničnih predpostavkah.

Si prebral tisti link na slo-tech? "Ugledni" ekonomisti iz še bolj ugledne univerze so postavili temelj varčevalne politike na podlagi površnega excel spreadsheeta, ki je napačno izračunaval formule.

Par mesecev pred krizo so se Schiffu takšni ekonomisti smejali direktno v faco, ko je napovedal kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih.

Takih primerov je ogromno in precej jasno pokažejo kako kredibilni so ti teoretični ekonomisti.

S Lafferjevo krivuljo je podobno. Temelji na napačnih temeljih in predvidevanjih.

100% obdavčitev pomeni da ti poberejo vse, manjši neto del znaša točno 0.

Obstajajo olajšave, obstaja UTD in tako naprej.

Zdravo gospodarstvo nima nobene veze z visokimi davki ampak obstaja kvečjemu visokim davkom navkljub.

Real world data kaže drugačno sliko. Logika je pa tudi jasna.

Uspešno gospodarstvo potrebuje predvsem stabilno in varno okolje, tega pa lahko zagotavljajo le države z visokimi davki.

Pokaži mi državo, kjer gospodarstvo cveti in imajo nizke davke.

marin, sem mislil prilepiti ta video. Danes je praktično vsako delo vredno človeka "kreativno". Poleg tega si lahko prebereš ozadje tega videa. Raziskave, ki so jih delali so bile narejene z relativno nizkimi zneski za fizično delo. V tem primeru nekdo skoplje več jarkov, če mu plačaš 800 eur kot nekdo, ki mu plačaš 500 eur. Se pa tudi tukaj zadeva pogliha. Razlike med nekom ki dobi 1500 eur in 2000 eur praktično ni.

Sicer pa nikjer nisem napisal, da je 100% obdavčitev pametna ideja. Tale video le pokaže, da denar ni edini niti najbolj pomemben motivator, kot napačno predvideva Lafferjeva krivulja.

Poleg tega, 100% obdavčitev ne pomeni, da ljudje nimajo lastnih dohodkov, le del, s katerim lahko prosto razpolagaš je nižji. Tudi zdaj nimaš na razpolago celotne plače, le tisti "neto" del.

Od "Opensource community" se verjetno ne da živeti,

Res so reveži teli opensourcarji, ja. https://www.redhat.com/about/news/press-archive/2012/3/red-hat-reports-fourth-quarter-and-fiscal-year-2012-results

Pa zakaj bi produktivnost padla? Po kakšni logiki? Denar kot motivator enostavno ne deluje, to je precej jasno.

Koliko bi plačali slovenci z našo plačo na norveškem je povsem nerelevantno. Važno je, koliko plača nekdo s povprečno norveško plačo. Ali, koliko plača davka na dobiček podjetje.

Bottom line je, da plačajo precej več davka, zato so tudi uspeli zgraditi zdravo ekonomijo in izredno dobro urediti socialno varnost državljanov, poleg vseh ostalih stvari.

Liberalno gospodarstvo pa z davki nima veze. Tudi jaz sem za privatizacijo, ampak to ne izključuje visokih davkov. Nasprotno.

Ne hecam se. Samo napisal sem, kako neumna je izjava, da pri 100% obdavčitvi nihče ne bi delal. Precej dobro znano je, da je denar vse prej kot motivacija, ko imaš enkrat pokrite vse eksistencialne potrebe.

Primerov, ki to kažejo je kar nekaj. Od Open source comunityja do izraelskih Kibucov in še kaj vmes.

Btw. Ne zagovarjam 100% obdavčitve, ker zadeva predstavlja čisto prehud preskok mentalitete.

Lafferjeva krivulja je skregana z realnostjo. Temelji na čudnih in nerealnih predpostavkah in precej poenostavljeno jemlje obdavčitev kar lahko prebereš v vsaki resni kritiki.

1. Pravi, da bi bil prihodek od davkov v primeru 100% obdavčitve 0, kar je neumnost. Pri taki obdavčitvi imamo državo, ki nadzira vsa sredstva in jih pravično razdeli med državljane.




2. Pravi, da ljudje pri 100% obdavčitvi ne bi delali, kar je prav tako neumnost. Delno zato, ker ljudje ne bi delali zastonj, le lastnega denarja ne bi imeli. Če ti dobiš kul stanovanje, kvalitetno hrano, dovolj prostega časa, zastonj javni prevoz, zastonj zdravstvo in podobne zadeve si prav tako motiviran, kot, če na račun dobiš 2 jurja in moraš vse to plačevati sam.

Ne zagovarjam 100% obdavčitve, samo pravim, da je Lafferjeva krivulja ena taka cvetka ekonomistov. Podobno kot razne AAA bonitete Lehman Brothers par dni pred bankrotom, mit o varčevalnih ukrepih, ki je nastal zaradi nesposobnosti raziskovalcev (https://slo-tech.com/forum/t565061/0) in tako naprej.

Razni "priznani ekonomisti" so se v zadnjih 20, 30 letih izkazali za precej nevarne ljudi, ki po svoji metodologiji veliko bolj spominjajo na duhovnike v RKC kot na znanstvenike.

Precej bolj zaupam državam, ki so model višjih davkov dokazale z lastnim uspehom, kot nekim novodobnim šamanom, ki ne znajo drugega kot manipulirati s številkami in špekulirati (pa še to večinoma bolj slabo).

Nekaj o Lafferjevi krivulji:

http://blogs.ajc.com/jay-bookman-blog/2010/09/14/the-laffer-curve-debunked-part-one/

While that makes no sense mathematically, politically it is an enormously appealing notion. It’s like telling someone with an obesity problem that the best way to lose weight is to always eat more ice cream — more times than not, their eagerness to believe overwhelms any skepticism.

Ljudje ne delajo zato, da imajo v trebuhu tisti topel občutek dobrega, ko plačajo davke. Če bi bili vsi v resniti tako faking solidarni, bi se ljudje kar grebli komu manj srečnemu od sebe bodo šenkali svoje imetje in lahko davke ukinemo.

Ne gre za solidarnost, ampak common sense. Jaz plačujem davke iz povsem egoističnih razlogov. Vem, da se bo družba kot celota razvijala hitreje, če plačam več. Posledično bo okolje bolj prijazno za življenje, socialna varnost je višja, izobrazba bo boljša in na koncu bom imel jaz več od tega.

Vse ostalo je overkill in blaginjo znižuje ne zvišuje.

Očitno se skandinavci ne strinjajo s tabo. Pa 90% ostalega sveta, ki želi živeti tako kot norvežani, švedi, finci, danci... tudi ne.

Lahko se postavite na glavo, ampak številke ne lažejo. Precej jasno je, da višji davki pomenijo boljšo kakovost življenja. Po drugi strani nižanje davkov vedno povečuje prepad med revnimi in bogatimi.

Rešitev:

- DDV na 25%

- Davek na dobiček na cca 35%, mogoče še več. Pa mogoče nekaj % olajšav za razvoj

- Dohodninsko lestvico postaviti še bolj strmo. 50% prag naj doseže vsak, ki ima več kot povprečno plačo.

- Zvišati minimalno plačo vsaj na enih 750 neto.

Ajde, da vidmo. Kupim :)

Damn, moji impulzivni nakupi :)

Tale je pa prva tvoja trditev v vseh letih odkar se beremo na IM za katero nisem prepričan da drži :))

Vprašaj malo kolege, če kdo dela v JU. Imam kolegico, ki je delala kot pravnica na oddelku za izvršbe. Norma je bila jasno določena, toliko in toliko rešenih zadev na teden. Praktično vsi državni organi delajo na podoben način.