V tej smeri nisem nikoli iskal zakonske podlage, ker tudi ne vem če obstaja :) So bili pa večinoma dokaj ekstremni primeri. Prvo položnico sem odposlal kupcu, ki je naročil blago v vrednosti 5,95€+poštnina. Seveda nas je na koncu vse skupaj stalo več kot vrednost samega blaga (dvojna poštnina). Ker na e-mail in sms nisem prejel odgovora, sem ga zadnji dan še poklical po telefonu, me je pa v P.M. poslal (totalen šok) :D
Ker me tovrstne stvari tudi osebno prizadanejo, sem malo raziskal o ozadju in ugotovil, da gre za nekega mulca, tako da sem hitro prišel do imena njegove mame, naslovil pismo z osebno vročitvijo, položnico in prijaznim uradnim dopisom z razlago o dogajanju. In seveda dobil tudi plačano. V kolikor ne bi plačali, pa tako ali tako nimaš kaj narediti (pa še tisti evro za pismo in položnico bi izgubil).
Druga skrajnost je primer pri naročilu 500€+, ko se ti stranka oglasi na telefon in razloži, da je prišlo do nepredvidljive situacije, na katero tudi približno ni računal (npr. izguba službe, smrt, bolezen, ...) in ti pove, da pošiljke žal ne bo prevzela in da je pripravljena kriti vse stroške, ki so pri tem nastali. V takih primerih smo vsekakor tudi mi ljudje in potrpiš tisto izgubo 10€+.
Še največ primerov pa je takšnih, ko je naslovnik odsoten (npr. v tujini, na dopustu) in ga ni pravočasno nazaj (čeprav ne vem zakaj tega ne pomislijo prej?). V takšnih primerih se poskusimo z njihovo lokalno pošto dogovoriti, da pošiljko za nekaj dni zadržijo (se z naslovnikom dogovorimo o prvem možnem terminu, ko bo paket prevzel).