Kaj pa če kar ti kontaktiraš inšpekcijo in jim razložiš primer? Mogoče ti dajo celo kakšen koristen nasvet ...

Je pa po mojem mnenju tako kot je rekel sce, če je on komuniciral s tabo na osebni ravni, brez da imaš njegove podatke, mu nekako ne moreš vrnit denarja na daljavo. To je tako, kot da bi jaz hotel uveljavljati garancijo v Big Bangu po telefonu - mislim, da to ne more it skozi. Sploh pa, kako je stranka plačala zadevo? Z gotovino?

Mene osebno zmoti nepotrebna 'stilizacija' telefona ob prevodu, ki me veliko bolj zmoti kot angleščina sama po sebi:

- menjava tipografije

- modifikacija sistema ikonc

- menjava gumbov za vklop/izklop

...

Pač, ko vidim to imam občutek da kupujem mačka v žaklju, komunikacija deluje neiskreno. Prodajate mi drug jezik, na slikah pa vidim modificiran UI.

Potem me še zmoti vaš odnos do jailbrakea; uradno stališče Appla je, da če je telefon jailbrakean, ni v garanciji. Če ti slovenski servis zaradi tega ne bo zavrnil telefona v garancijsko popravilo je drugo, ampak uradna stališča so jasna. Poleg tega pa močno dvomim, da bi brickan telefon (ko telefon zaradi nezmožnosti uporabe oz. softwareske okvare postane toliko uporaben kot kos opeke) sprejeli z odprtimi rokami na kateremkoli servisu, v okviru garancije. Poleg tega je pa tudi zakonodaja glede garancije jasna - garancija velja, če je bil izdelek uporabljen v skladu z navodili proizvajalca.

• kar je Gizmo rekel.

Sicer je osnovni namen dober, vendar mislim, da bi ga morali ponudit kot odprtokodno rešitev.

Obseg neke celostne podobe ima, kot si omenila, lahko zelo velike razpone. Nek zelo osnoven cgp, recimo logotip, vizitke, dopis in štampiljka pride okrog 600-800 eurov.

Ampak to je osnova. Kompleksnejša kot postaja komunikacijska struktura, dražje je, seveda. Cgp lahko obsega tudi sistem pojavnosti grafičnih elementov (branding), torej da se razvije nek vizualni jezik, nek slog, ki bo prepoznaven sam po sebi (npr. za razne embalaže, ali če podjetje komunicira skozi plakate/bannerje, ipd.). Seveda pridejo potem lahko v poštev še razni označevalni sistemi za poslovne prostore, table oz. logotipi za aplikacijo na fasade poslovnih stavb, ipd. ipd. Cena se tukaj potem hitro dviga, saj količina dela tako eksponentno raste in hitro pridemo na nekaj tisočakov.

Potem lahko pridejo v poštev še razne spletne strani in mobilne aplikacije, ki spet nudijo celo vrsto možnosti, ki vplivajo na končno ceno.

Ampak če posplošimo; celostno podobo dobiš od dobre polovice tisočaka, do nekaj (deset)tisočakov. Seveda 'sky is the limit', če delaš celostno podobo za zelo obširne in kompleksne organizacije, kot je npr. država, lahko številke hitro presežejo tudi 100.000 €.

@Preseren: ja, vsekakor imaš point kar se tega tiče, ampak spet je nagovor prilagojen željenemu občinstvu, kot je omenil mlavta1. Npr. to s kljukicami je problem kot ga omenjaš, vendar je spet odvisno ali potencialna stranka množično kontaktira ljudi (kjer je faktor ponavadi cena), ali pa je stranko ravno ta ponudnik storitev prepričal s svojim pristopom. Pač to, da moraš odkljukat vse kljukice posamezno, je tudi samosvoj filter kakšne stranke želiš ... mogoče manjka še kljukica 'ne vem', ker nekateri kljub najboljšim namenom preprosto ne vejo kaj je kej. Čeprav na koncu je kot si rekel, testing, testing, testing.

Se pa strinjam, da je treba procese interakcije maksimalno očistit - pa če je to nakup, naročilo ali pridobivanje določene informacije. Čim motiš pozornost pri procesu manjšaš UX.

@Preseren: moje mnenje je, da so odločitve pri naročilih storitev takšnega tipa osnovane pretežno racionalno. Oz., če povem drugače, ti ne boš v trenutku nerazsodnosti naročil redesign svoje spletne strani na isti način, kot npr. na pumpi, ko si na blagajni in plačuješ gorivo, kupiš zraven še čokoladico, čeprav ob vstopu ob prodajalno tega namena nisi imel.

Kot je rekel mlavta1, če te storitev resnično zanima, boš povpraševanje poslal. Če pa kdo pošlje povpraševanje v trenutku afekta, je pa možnost konverzije takšnega povpraševanja v konkretno naročilo relativno majhna.

Skratka, pomoje je podstran za kontakt dobro zasnovana, saj deluje informativno (in je posledično spoštljiva do obiskovalca), namesto da se pretirano ponuja s pretirano količino CTA elementov.

Estetsko, pregledno, čisto, vse je lepo 'by-the-grid', simpatična identiteta oz. ilustracije, pa tudi detajli so lepo popiljeni, všeč so mi informacijske grafike ... Blazno kul se mi zdi tudi, da na podstrani 'o nas' direktorjevo budno oko vseskozi zasleduje miško, nice touch :)

Tudi spletni obrazec se mi zdi dobro zasnovan, da dobite ob prvem stiku kar se da veliko informacij o naročniku, obenem je pa tudi za potencialnega naročnika vse prijazno in pregledno postlano.

Logo je čisto preprost, ampak dobro funkcionira; všeč mi je kako 'w' predstavlja rast oz. 'optimizacijo', kar na pojmovni ravni izpade kot fajn igra med imenom podjetja in znakom.

Skratka, zelo všečna celota, bravo :)

Moje izkušnje glede sodelovanja z blindkom - sodelujeva že nekaj časa in lahko rečem, da me je od samega začetka plačeval pošteno (tudi ko še nisem imel ravno dosti izkušenj :), obenem je bilo pa moje mnenje spoštovano in moj trud cenjen (četudi se kdaj nisva strinjala). Na dolgi rok se je moje plačilo dvigovalo glede na kvaliteto, ki sem jo bil zmožen proizvest. In če se je kdaj zgodilo, da je kakšna stranka njemu ostala dolžna, on ni ostal dolžan nam, svojim podizvajalcom, kar tudi nekaj šteje danes.

@urko99: vse odvisno koliko bo dizajner vpleten v sam proces. Namreč, jaz gledam na situacijo tako; dizajner je tisti, ki 'humanizira tehnologijo', torej prevaja tehnološki potencial v človeku prijazno izkušnjo, je tisti, ki se ukvarja z uporabniško strukturo nekega komunikacijskega vmesnika. Dizajner je tisti, ki umešča tehnološki potencial v kontekst komunikacijskih potreb. Programer je pa tisti, ki manipulira tehnologijo za optimalno zadovoljevanje teh potreb.

Seveda govorim ob predpostavki, da je dizajner oseba, ki ima veliko družboslovnega in tehnološkega znanja (in ne zgolj nekdo, ki je spreten v photoshopu), tako da bo dobro znal združit ta področja.

Če se navežem direktno na vprašanje; po mojem mnenju, je potrebno uspešen templejt piliti ne samo pri kodi, ampak tudi skozi uporabnške 'bonbončke'. Če se templejt dobro prodaja, se splača narediti še kakšne dodatne podstrani, naslovnice in druge uporabniške 'bonbončke', ki višajo realno vrednost templejta (da uporabnik dobi več kot pri konkurenci). Če se smatra ekipa za profesionalno, takšno delo ne bo prevzel potem programer, ampak je to dolgoročna naloga oblikovalca - da dolgoročno razvija uporabniški potencial templejta.

Bi ti pa svetoval da najdeš visokomotiviranega posameznika in ga s procenti dobro motiviraš.

Če si lastiš kakšno pametno napravo (Android / iOS) je lahko tudi zastonj ;)

Za kakšen namen pa potrebuješ?

Photoshop, blur/smudge tool, lahko si pomagaš tudi s stamp toolom na nižjem opacitiy ... imaš tudi zastonjsko alternativo Photoshopu, Gimp.