Ne da mi niso všeč, ampak glede na razna znanstvena dognanja o človeškem okolju (naravi) in človeški psihi so te kriteriji nezadostni; če si bomo ljudje še naprej tako svinjali naš življenjski prostor, tako na psihološki oz. empirični kot na fizični ravni, smo obsojeni na propad; kaj bomo samo naredil s toliko smeti, kakšne moralne standarde bomo postavili za jutri?

Se zavedam, da imam zelo idealiziran pogled na svet, samo treba je stremet h nekim idealom pri doseganju ciljev, sicer lahko hitro obupamo nad vsem skupaj.

Je pa jasno, da bojo ljudje zagovarjali stališča od katerih živijo in najtežji del pri takšnih spremembah je prepričati te ljudi, da je to dobra ideja.

Glej, sej v principu se cisto strinjam s tabo, samo ne mores opravicevat proizvodnjo smeti (dobesedno) zgolj zato, da se bos lahko ti odlocil oz. izbral ne-kupit smeti. Neki eticni kriteriji, kaj gre v proizvodnjo, morajo bit. A ni tako?

Nujno si poglej Logodesignlove portal; imaš vse mogoče o grafičnem oblikovanju, od knjig, do raznoraznih zanimivih člankov. Jaz sem se ogromno naučil od tukaj.

lp.

Konec koncev se od 30 evrov ali kolikor že stane plača 6 eurov DDV-ja, ddvja, ki gre za to da imamo relativno brezplačno zdravstvo, šolstvo etc.. 6 euro-DDV-ja od tega je precej več kot 0 evrov DDV-ja, če bi izdelek naročili preko ebaya za 3 funte.

Tako da je prodajanje le tega tukaj za 30 evrov v bistvu državotvorna funkcija, v skupno dobro (na škodo določenih družbenih segmentov , ki so ali preleni, ali preneumni, da bi do izdelka prišli ceneje).

Dobro, samo je vseeno to slaba tolažba, ker bi lahko ta človek izvajal kakšno bolj 'koristno' dejavnost, od katere bi prav tako se odlival davek v državno blagajno; ne moreš slabo kvaliteto izdelka utemljevat z DDVjem. To je kot da bi vrgel smeti po tleh in bi rekel, da podpiraš smetarje, pa vseeno kot civiliziran človek verjetno uporabljaš smeti.

Pač v grobem me moti, da je ta produkt zgolj ideja ideje o varčevanju, ljudje pa kupujemo ideje (ko kupiš stol, ga kupuješ primarno z idejo o sedenju) in na tem področju ta izdelek faila.

Kot sem že omenil; takšne izkušnje z okoljem vzgajajo ljudi v apatične osebke in banalizira odnos do simbolnih vrednosti, te so pa danes pravo orožje, ne gola sila; npr. da dobiš za vojni napad na neko državo podporo javnosti, to je vse posledica kontroliranje simbolnih vrednosti v družbi in potem, ko nekomu omeniš politiko, pravi da se to njega ne tiče, da ima dovolj svojih problemov doma, da je ravno crknil pralni stroj, ipd.

In kdo so boljše ovce kot masa ljudi, ki je prezaposlena s svojimi 'nepomembnimi' problemi?

Hehe, ja dobrota ... če sem malo ciničen, so to bolj egoistična čustva kot zgleda sprva; jaz gledam na svet in okolje kot na serijo vzročno posledičnih mehanizmov, nič ni izolirano, kar v praksi pomeni, da je moja sreča pogojena s srečo soseda. Namreč, če bo razkorak v kvaliteti mojega življenja in življenja soseda prevelik in če bom jaz veliko na boljšem kot množica mojih sosedov, se ustvarja kritična masa, ki mi bo hotela odvzet te privilegije; takšna situacija rojeva trenja v družbi, nesrečne posameznike, ki niso zmožni samoaktualizacije in so podvrženi kriminalu, pomanjkanju ipd. ipd. Skratka, kot veliko stvari v naravi, tudi družbena razmerja težijo h ravnovesju; in rajši kot to ravnovesje prepuščat čistemu darwinizmu, pravim da je za to potrebno ustvarit določene družbene mehanizme regulacije, ki pa ne smejo delovati (preveč) represivno, saj se jim bojo ljudje uprli ... skratka, ta mentaliteta izhaja iz iskanja ravnotežja.

Da ne filozofiram v neskončnost; študiram oz. pišem teoretsko diplomo iz vizalnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, oddelek za oblikovanje; torej pišem nekako na temo kako se z vizualnimi komunikacijami vpliva na oz. se ustvarja družbeno zavest. Tukaj pridejo v poštev teme trajnostnega oblikovanja, odgovornosti v oblikovanju in oglaševanju (dobra slovenska knjiga na tem področju če koga zanima od Saša Urukale - Odločitev za odgovornost) in podobno ...

Ta produkt, ki je omenjen tukaj, gre pa v nasprotju z vsemi mojimi prepričajnji kako bi moral nek izdelek bit 'zdizajnan'.

Ah, dej no. Filmi so financirani iz privatnega denarja. Billboardi stojijo na privat zemlji. Ne morš ljudem zapovedovat, kaj naj delajo s svojo lastnino, to so osnove.

Po tej logiki imam jaz lahko na vrtu krematorij in sosed se nima nobene pravice pritoževat nad smradom?

Nekatere stvari imajo tudi indirektne vplive in čeprav ima nekdo privatno lastnino, so omejitve (ki se začnejo s pravicami drugih) kaj se lahko počne na tej zemlji.

Pojem lastnine je dandanes zbanaliziran do konca, samo da se opravičuje privatne interese. Vsaka lastnina (če vzamemo za primer nepremičnine) je enota nečesa večjega, ki ji pravimo skupnost; in ne smemo zapostavljati skupnosti zavoljo privatnega interesa.

Bencinskim servisem je treba prepovedati oglaševanje njihovih "premium" goriv, ki v večini avtomobilov nimajo učinka.

Hja, na nek način; javnost sicer mora izvedet, da je prišlo do sprememb na boljši dizel npr., vseeno sem pa zagovornik tega, da mora biti oglaševanje informativno.

Samoaktualizacija človeka je pa naloga vsakega posameznika. Če ti ne paše gledat filmov polnih product placementa pa poglej kdaj še kakšno ne-holivudsko produkcijo.

Tako posameznika, kot njegovega okolja. Če starši otroku ne bojo dali nič denarja, ker ima preslabe ocene in cele dneve igra nogomet, ta otrok ne bo ratal dober v nogometu, ampak bo večji problem da on nima sredstev za normalno življenje; ustvari se nova potreba, ki duši drugo.

V naravi ni nič tako izolirano, da bi lahko rekli to je moje privatno, to je tvoje privatno in v to se med seboj nimamo kaj mešat; stvari imajo vzročno-posledične mehanizme in nobeno dejanje ni izolirano; sploh če govorimo o pogoijih za samoaktualizacijo ali oglaševanju.

Kakšne vrednoste? In kdo točno jih propagira?

Tole posploševanje gre meni precej na živce. "Danes je vse zanič, včasih je blo vse drugač...". Bullshit. Kljub konstantnemu jamranju številke kažejo, da nam gre kot družbi boljše kot kadarkoli. Pa ne mislim samo materialno.

Gre se za splošne vrednote oz. "oglaševalski konsenz", kjer se nekako vso javno komunikacijsko sfero bolj ali manj direktno izkorišča za oglaševanje določenih (potrošniških) dobrin. Pri nas je to jasno vidno v fizičnem javnem prostoru (če se peljemo po Celovški npr. :P) in v medijskem prostoru (pop tv tukaj jasno prednjači :P), medtem ko je npr. neka hollywood produkcija sestavljena iz nizov premišljeno podtaknjenih potrošniških dobrin, da ne omenjamo kako potekajo finančni tokovi med medijsko produkcijo in produkcijo materjalnih dobrin tam v ZDA ... in s tem, ko se zasega širino tega podatkovnega pasu z informacijami o potrošnji, namesto s kakšnimi širšimi vrednotami življenja, na način, da bi se spodbujalo samoaktualizacijo človeka - to bi posredno rešilo veliko človeških težav.

In takšne stvari so danes obče sprejete in takšne stvari bi bilo potrebno regulirati bolj taktično, bolj "družbotvorno", trenutno je iz vidika ustvarjanja "uspešne" družbe to destruktivno. Za moje pojme je oglaševanje v javnem prostoru nekakšna sodobna konkvistadorika; pred tem ne moremo ubežat, javni prostor je "ugrabljen" za privatne interese (če malo dramatiziram).

--

Jaz se težko odločim, kaj je zate dovolj kvalitetno. Vendar to trenutno ni problem, ker ne govorimo o razlikah med Levi's vs. Lee Cooper pač pa o razliki med vodo in instant vodo (če razumeš).

Točno to, dobra primerjava, se popolnoma strinjam.

Tole ni res. Ravno obratno je.

Na podlagi česa to trdiš? Tukaj si lahko ogledaš zelo zanimivo debato iz TED talka, ko govori Barry Schwartz o paralizi izbire. Pa to ni edini tip, ki govori na to temo. Tudi Ezio Manzini lepo govori o temu, kako so materijalne dobrine podaljški našega osebnega jaza in kako lahko je lahko "materjalna kriza" (govorim o preobilici materjalne izbire) lahko dobro izhodišče za osebnostno krizo ...

--

Da ima vso zaščito, tudi, če naredi neumnost kljub očitnem bullshitu.

To je približno tako, kot da bi na ameriški problem z orožjem ponudil kot rešitev subvencioniran nakup neprebojnih jopičev :P

--

In ti si tako pameten in vseveden, da boš tej bogi, neumni masi povedal kako naj zapravlja denar? Ker je edino tvoj način pravi, a ne? Pogumno.

Človek bo takšen kot se ga tretira; če te bo tvoja familja skozi otroštvo obravnavala kot tazadnjega kretena, se boš začel temu primerno odzivat in postal kreten. Če človeško pamet nonstop podcenjujemo, kako lahko pričakujemo, da se bojo te isti ljudje izkazali v najboljši luči?

Jaz spodbujm kritičen diskurz in zagovarjam aktualizacijo slehernika, kot elementarnega gradnika uspešne družbe.

--

Jaz pa pravim, da je free market edina prava smer. Vse drugo ustvarja polpismene kretene, ki se raje zanašajo na priporočila birokratov, kot na svojo glavo.

Kaj pa je tukaj "vse drugo"? Meni se zdi, da je potrošniška kultura razvila več slabega, kot dobrega na področju osebnostne rasti človeka. Poglej samo kakšne vrednote se propragira.

Sej ne me narobe razumet; tudi sam zagovarjam določeno stopnjo svobode trga, predvsem kar se tiče storitvenega sektorja, jaz sem zato da se zajezi produkcijsko moč.

Vprašaj se, kakšno družbo ustvarjamo s prekomerno regulacijo vsega možnega, z vtikanjem države v vsako malenkost. Več kot je predpisov, manj ljudje tuhtajo s svojo glavo.

Vprašaj se, ali se tebi zdijo dobri pogoji za človeka da razmišlja s svojo glavo, medtem, ko se mora zavestno odločat med produkti kot so "12V varčevalnik goriva"?

Podobno, kot če računalniku naložiš nepotrebne operacije, bo tudi človeški um imel v primeru nepotrebne obremenitve slabši performance v odnosu do življenjsko bolj relevantnih odločitev. Ali ni produkcija materjalnih dobrin bila v osnovi mišljena za človeku olajšat življenjske tegobe in ne povečat?

In kakšno izkušnjo do okolja da človeku takšen izdelek? Obljubi mu rešitev za en problem, proda mu stvar za drug problem (zaslužek prodajalca), ter se nato zaključi kot tretji problem (možnost vračila blaga), da se ugodi četrtemu problemu (ko se hoče kupec vrniti na točko nič - da dobi denar nazaj). Zdej pa pomisli kakšno sporočilo to poda morebitnemu naivnemu ničhudegaslutečemu kupcu?

Če se v danem človekovem okolju vzpostavi pogoje, da človek dosega čimveč takšnih izkušenj, tukaj imaš teren, kot ti temu praviš, za vzgajat ovčice; demoralizirana masa ljudi, ki bo svoj ekonomski presežek malodušno porabljala za idejo o odrešitvi njihovih nepomembnih problemov, medtem ko za tiste pomembne zmanjka časa. To 'trdno' moralo ljudi nato posuješ z dobro mero reklam in xanaxa in evo ti Ameriko :P

Malo pretiravam, ampak osebno sem mnenja da je ideja "freer the market, freer the people" en navaden bullshit in najlažje je določene zadeve opravičevat tako, da pokažeš na slabše in rečeš "poglej njih". Jaz samo pravim v katero smer se razvija družbena morala s takšnim odnosom družbe do človeka.

Hehe, its funny, cos its true :)